Od julija še več migrantov na cesti

Od prvega julija bi ponoči brez strehe nad glavo lahko ostalo več deset migrantov, kar bi pomenilo, da se bo še povečal pritisk na silos, kjer vladajo nečloveške razmere, ali na trg pred železniško postajo. Ta scenarij se bo uresničil, če Občina Trst ne bo podaljšala nastanitvene avtorizacije za nočno bivanje v dnevnem centru v Ul. Udine. To je danes sporočil Gianfranco Schiavone, predsednik konzorcija ICS, ki je v novinarskem krožku skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami predstavil poročilo o migrantih za leto 2022.

V tem letu so prostovoljci humanitarnih organizacij v Trstu pomoč ponudili 13.127 migrantom, ki so do Trsta prišli po balkanski migracijski poti. Največ beguncev je prišlo v tretjem (5225 oseb) in četrtem (5940 oseb) trimesečju. Med migranti so prevladovali samski moški (82%), kar nekaj je bilo mladoletnikov brez spremstva (11%), manj pa družin (6%) in samskih žensk ali mater (1%). Po narodnostni sestavi so lani prevladovali Afganistanci (54%), sledili so jim Pakistanci (25%), državljani Bangladeša (6%), Indijci (4%) in drugi.

Za večino lanskih migrantov, ki so prispeli v Trst, je bila Italija tranzitna država. Kar dve tretjini migrantov, ki so jih obravnavali tržaški aktivisti, sta bili namenjeni v Francijo, Nemčijo, Švico ali na Portugalsko. Italija je nezanimiva zlasti za afganistanske begunce, izhaja iz letnega poročila, iz katerega izstopa tudi podatek, da so aktivisti lani obravnavali 1406 mladoletnikov.

Zaskrbljeni za mladoletnike

Prevladovali so mladi med 15. in 17. letom starosti, zlasti afganistanske narodnosti (85%). Kot so povedali na srečanju z novinarji, v Trstu sicer nimajo težav z namestitvijo mladoletnih migrantov, ki se odločijo nekaj časa ostati v Trstu. Zaskrbljeni pa so predvsem za mladoletnike brez spremstva, za katere Italija predstavlja tranzitno državo in ki se zato po pomoč ne obračajo na na pristojne oblasti.

Več v jutrišnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.