»Odpira se poglavje, ki prinaša nove izzive«

Hrupne natrpane jedilnice, smeh, klepetanje, natakarji, ki se mudijo po dvorani od mize do mize, otroci, ki se igrajo s pisanimi pirhi in komaj čakajo, da bodo po kosilu odšli na dvorišče in se igrali pod spomladanskim soncem. Klasična slika velikonočnega kosila v restavraciji ali gostilni je letos le bled spomin. Praznično obložene mize z okusnimi jedmi našega okolja pa bodo popestrile nedeljski obrok, ki bo neposredno iz kuhinje najljubše gostilne ali restavracije pristal na dom.

Edina pot do strank v času izrednih razmer zaradi širjenja okužbe s koronavirusom je namreč dostava, za katero se je odločila večina gostilničarjev na Tržaškem. Skoraj vsi prisegajo na tradicijo in v ponudbo vključujejo tiste dobrote, ki so za ta čas najbolj priljubljene.

»Na velikonočno domačo mizo bomo letos postregli z žolco, frtaljo s spomladanskimi zelišči, štruklji s skuto in šparglji, palačinkami s porom in žafranom ter drugimi predjedmi. Za glavno jed pa bomo spekli jagnjetino in kozlička, telečje, svinjske krače in divjega prašiča. Tudi ljubljanskega zrezka in drugih glavnih jedi ne bo nihče pogrešal,« je z navdušenjem povedala Paola Živic iz gostilne Guštin v Zgoniku, ki opaža, da so najbolj priljubljene predjedi. Z dostavo na domove so začeli malo po prekinitvi redne dejavnosti in opazili, da je dela iz dneva v dan več: »Ljudje so naveličani tega izrednega stanja in si s kosilom iz gostilne morda polepšajo dan. Ni tako, kot da bi stregli gostom pri nas, a vseeno se mi zdi, da se z dostavo lahko marsikaj naredi, predvsem obdrži stik z našimi stalnimi gosti, čeprav smo opazili, da nas pokličejo tudi nove stranke. Običajno se peljemo po Krasu, za velikonočno kosilo pa se odpravljamo tudi v mesto.«

Svoje zveste goste in nove privržence s Krasa in iz Trsta bodo razveselile dobrote restavracije Sardoč v Prečniku, kjer diši po pečenem pršutu s hrenom, njokih z divjačino, raviolih, lasanji s špargli, telečji krači, ljubljanskemu zrezku, divjačini in veliko drugem. »Srnjak, jagnjetina in kozliček so med glavnimi jedmi najbolj priljubljeni. Za sladkosnedne pa smo pripravili tipične sladice, potico, preznc in naše piškote,« je povedal Satko Sardoč, ki je nad številom naročil navdušen. Postregli bodo strankam na območju Občine Devin-Nabrežina, podali pa se bodo tudi do tržaškega središča. Samo z Goriškega še ne sprejemajo naročil. Dostava na dom je v prazničnem času in ob koncih tedna še najbolj zaželena, med tednom pa je povpraševanja manj.

Tipične velikonočne jedi sestavljajo tudi jedilnik restavracije Križman v Repnu. Na domačo mizo svojih strank postavljajo pečen pršut, rezance v juhi, štruklje s skuto in špinačo, njoke in še veliko drugega. »Pri izbiri surovin prisegamo na domače proizvajalce. Jagnjetino na primer izbiramo na kmetiji pri Antoniču v Cerovljah, sir pa pri Vidaliju v Bazovici,« je poudaril Elvis Guštin, ki bo vsako naročilo obogatil z rezinami tipične velikonočne sladice. O dostavljanju na dom, ki je v času omejitev gibanja postala edina možna pot do dobička, pravi, da sprejema nov način dela: »Delamo iz dneva v dan, saj ne vemo, kdaj bodo izredne razmere preklicane. Ko pa se bo izredno stanje končalo, se bomo morali prav tako prilagoditi nekim novim razmeram.«

Z dostavo na domove se preizkušajo tudi v ribji restavraciji Lampara v Križu. Niko Tenze bo na velikonočno kosilo pripravil hladne predjedi - hobotnico v solati in pražene morske bogomolke - njoke s škarpeno in romba v pečici s krompirjem. »Vse, kar bom dostavil, lahko stranke pojedo takoj ali ko jim pač tekne. Pripravil sem namreč tudi navodila za pravilno upravljanje z obrokom, tako da bo lahko vsak na svojem domu po dostavi odločil, kdaj bo jedel,« je povedal Tenze, ki se bo sicer spravil na pot ob uri kosila, takoj, ko bodo jedi pripravljene. Naslednji teden, ko bodo tudi med tednom dostavljali hrano na dom, pa bo ponudbo prilagodil sezoni in razdalji, ki jo bo moral prevoziti.

Povpraševanje ga je pozitivno presenetilo. Stalni gostje so se hitro oglasili, hrano naročajo pa tudi nove stranke, ki živijo blizu restavracije in se morda v tem času prilagodijo okolju.

Za domačo mizo lahko torej sedemo tudi pred obrok, ki nam ga je pripravil naš najljubši kuhar, v pričakovanju, da bomo lahko spet obiskali restavracijo ali gostilno, kamor smo največkrat zahajali. Kako se bo družabno življenje spremenilo po končanem izrednem stanju, pa je prava neznanka. »Mislim, da se v tako negativnem obdobju skriva tudi pozitivna plat. Trenutno me najbolj skrbi dejstvo, da ne vemo, koliko časa bomo morali pristajati na posledice virusa. Veseli pa me, da smo z dostavo in reorganizacijo v kuhinji uvedli nov način dela. Prepričan sem, da bo pristop gostov do gostiln drugačen, kar odpira drugo poglavje in prinaša nove izzive,« je zaključil Tenze.