Odškodnina za potomce deportirancev

Družini dveh internirancev v nacističnih taboriščih v Nemčiji med drugo svetovno vojno bosta prejeli odškodnino zaradi smrti oziroma trpljenja svojih sorodnikov. Prve sodbe tržaškega sodišča, ki so dedičem italijanskih državljanov, deportiranih v nacistična koncentracijska taborišča, priznale odškodnine, so postale pravnomočne. Ker se nanje ni pritožila nobena od strank, bodo dediči tudi dejansko prejeli prisojene zneske. Odškodninske zahtevke so v glavnem vložili sorodniki vojaških internirancev, vojakov italijanske kraljeve vojske, ki so jih nacisti po 8. septembru 1943 deportirali v taborišča.

Med prvimi primeri je zgodba Alfonsa Cavedaleja iz Bicinicca pri Vidmu, ki je bil deportiran v koncentracijsko taborišče Flossenbürg, kjer je opravljal prisilno delo in leta 1945 umrl. Tržaško sodišče je odločilo, da za njegovo deportacijo, prisilno delo in smrt odgovarja Zvezna republika Nemčija kot pravna naslednica Tretjega rajha. Njegovim dedičem je prisodilo 85.887 evrov odškodnine z obrestmi.

Pravnomočna je postala tudi sodba v primeru Tržačana, ki je bil med letoma 1943 in 1945 interniran v taborišču Bad Orb v nemški zvezni deželi Hessen in prisiljen delati v tovarni orožja. Po vrnitvi domov je vse življenje trpel za hudo posttravmatsko stresno motnjo. Njegovemu sinu je sodišče prisodilo 67.965 evrov odškodnine.

Postopki so stekli po ustanovitvi posebnega sklada pri italijanskem ministrstvu za gospodarstvo in finance leta 2022. Ta je namenjen izplačevanju odškodnin žrtvam vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki jih je zagrešil Tretji rajh. Sodišče je ob tem poudarilo, da za nacistične zločine odgovarja Nemčija, italijanski sklad pa služi le izplačevanju prisojenih odškodnin.