Vsak vztraja pri svojih stališčih

Predvidena gradnja žičniške infrastrukture med Trstom in Opčinami še vedno povzroča skrbi stanovalcem zgornjega dela Barkovelj, preko katerega je začrtana trasa žičnice. Njeni zagovorniki, Občina Trst, vztrajajo pri svojih argumentih, nasprotniki, združeni v odbor No ovovia, pa pri svojih.

Predstavnike Občine Trst, odbora No ovovia in političnih nasprotnikov je študentsko združenje Synapser povabilo na javno srečanje z naslovom Se pol o non se pol? v veliko dvorano Narodnega doma, v kateri se je včeraj popoldne zbralo malo več kot sto ljudi. Velika večina je prihajala iz tabora, v katerem so nasprotniki tega projekta. Slednji so bili glasni, a na koncu jim ni uspelo prepričati odločevalcev, da projekt ne stoji pokonci. »Ne moremo se znebiti občutka, da sodelovanje z javno upravo ni mogoče. Mi nikakor ne moremo vplivati na končne odločitve,« nam je proti koncu srečanja zaupal eden od članov civilne iniciative, ki je potarnal tudi nad tem, da vso dokumentacijo, za katero zaprosijo, dobijo z zamikom in na ta način ne morejo še bolje argumentirati svojih stališč.

Včerajšnje množično obiskano srečanje sicer ni bilo prvo, na katerem so se za isto mizo usedli nasprotniki in zagovorniki projekta. Je bilo pa eno od redkih. Zagovornike projekta žičniške naprave sta zastopala vodja občinskega oddelka za prostorsko načrtovanje Giulio Bernetti in pristojni odbornik Everest Bertoli, na drugi strani mize pa sta bila občinski svetnik Demokratske stranke Francesco Russo in predsednik odbora No ovovia William Starc.

Beseda je tekla tudi o tem, ali bodo ljudje sploh uporabljali žičnico in če bo finančno vzdržljiva za njenega koncesionarja. Tako Bernetti kot Bertoli sta prisotne vprašala, če se kdaj sprašujejo, mar so mestne linije, kot so 6, 9 ali 10, finančno rentabilne. Starc je potegnil tudi vzporednice z zagrebško žičnico, ki se je izkazala za polom, saj naj bi se je od predvidenih 10 tisoč potnikov na dan posluževalo le 1500 na mesec.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.