Palčičeva dela - ogledalo tega, kar doživljamo še danes

V Kosovelovem domu v Sežani so v torek odprli posthumno likovno razstavo Klavdija Palčiča (1940-2021) Dela, ki živijo. »In z njimi kajpak tudi avtor,« je o slikah tržaškega umetnika dejala kustosinja razstave Anamarija Stibilj Šajn.

Med mogočnimi umetninami, ki tačas visijo v Veliki galeriji Ivana Varla, kjer bodo na ogled do 5. marca, sta odprtje uvedli poezija in glasba. Kajuhovo Borec dekletu je prebrala Helena Čehovin Grželj, na kitaro pa je zaigral in zapel Boštjan Pertinač in ponudil pesmi Sz Sežane doma in Pihi burja.

V tržaškem ateljeju so s pomočjo Palčičeve žene Ani Palčič zbrali del umetnin, ki segajo vse do šestdesetih let in ponujajo retrospektiven pogled njegovega ustvarjanja oz. avtorjevih ciklov vse do novejših del. Takrat dvajsetletni Palčič je poučeval risanje in umetnostno zgodovino v Trstu in Gorici, hkrati pa je bil član tržaške skupine Raccordosei – Arte Viva.

S čopičem je Klavdij Palčič že v zgodnjih delih obvladoval različne tehnike in v odtenkih zemeljskih tonov na platno prelival pestro in dinamično dogajanje na svetovni ravni. S kolažem, slikovnimi metaforami in abstraktno risbo je poročal o tehnološkem razvoju in družbeni situaciji nasploh. »Z uporabo najrazličnejših materialov, ki jih je iztrgal iz uporabne vrednosti in dvignil na raven umetniškega izražanja, je iskal ravnovesje zunanjega sveta, sporočilo,« je obiskovalce razstave nagovorila kustosinja. »Ves čas je razmišljal o življenju, zato je v svoje slikovne površine kmalu začel umeščati človeka kot nosilca njegove najbolj intimne misli,« je dejala Stibilj Šajn.