Kaj tržaška majava koalicija načrtuje za prihodnja tri leta

Proračun tržaške občine, vreden 810 milijonov evrov, je včeraj spet terjal večurno zasedanje mestnih svetnikov. Dokument o finančnem načrtu za prihodnje triletje naj bi po pričakovanju odobrili ob koncu včerajšnje seje, ki se je spet zavlekla do poznega večera. Pred odobritvijo je bila namreč na dnevnem redu obravnava amandmajev, teh je bilo skupno 142, okrog 30 jih je predložila desna sredina, vsi ostali so bili sad pomislekov opozicije.

Za opozicijo je desne sredine že konec

Iz slednje pa je poleg predlaganih sprememb prišlo tudi več pikrih pripomb na račun desne sredine, ki je dan prej, med sredino sejo občinskega sveta, ko je šlo za zamrznitev sredstev za kabinsko žičnico, nastopila razklano in po besedah opozicije dokončno pokazala, »da je večine v občinskem svetu konec«.

V sredo zvečer je odbornik za finance Evrest Bertoli predstavil tudi proračunske načrte občine. Ti predvidevajo ohranjanje davčne stabilnosti, nadaljnje zmanjševanje občinskega dolga in okrepljeno podpiranje sociale, izobraževanja ter naložb. Davčni prihodki bodo po napovedih prihodnje leto dosegli 139 milijonov, za delovanje »občinskega stroja« pa občina namenja okrog 400 milijonov evrov. Precejšen je tudi znesek, ki ga namenja naložbam: 236 milijonov evrov v prihodnjem triletju, od tega kar 177 milijonov že v letu 2026. V socialo v prihodnjem letu vlagajo dobrih 130 milijonov evrov, v vzgojo in izobraževanje pa okrog 40 milijonov evrov.

Pogrešajo tudi okrepitev slovenskih jasli

Opozicija je včeraj opozorila še posebej na potrebo po sanaciji več mestnih pločnikov in cestišč. V svojih amandmajih je izpostavila tudi šolska poslopja, ki bi potrebovala temeljito prenovo. Mestna svetnica Valentina Repini (DS) bi v programiranje za prihodnje triletje med drugim vključila tudi razširitev jaslične ponudbe s slovenskim učnim jezikom, okrepitev učnega kadra z znanjem slovenskega jezika in odpravo arhitekturnih ovir v šolskih objektih, pa tudi ukrepe za zaščito in inkluzijo tujih mladoletnikov ter za urbano regeneracijo, v katero bi uvrstila tudi nekdanjo vojašnico Monte Cimone pri Banih.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku