Po kateri poti mikroplastika prihaja v kraško podzemlje?

Mikroplastika je že dolgo znana kot onesnaževalec morij, rek in tal, vse več raziskav pa kaže, da prodira tudi v kraško podzemlje. Zdaj raziskovalci odpirajo novo vprašanje: ali mikroplastika v jame prihaja tudi po zraku in kako se v podzemlju razporeja?

Na to vprašanje išče odgovor Raffaele Bruschi, jamar in raziskovalec z Univerze v Trstu. V okviru svojega doktorskega raziskovanja je pozornost usmeril v Postojnsko jamo, kjer so 3. avgusta namestili 28 pasivnih vzorčevalnikov, ki bodo več mesecev zbirali delce, ki se iz zraka usedajo v jami. Ti zbiralci vzorcev so razporejeni po različnih delih jame – tako na območjih, kjer se gibljejo obiskovalci in jamski vlak, kot v manj obremenjenih predelih. Vzorce bodo do konca novembra vsak mesec zamenjali in jih nato analizirali.

»Po raziskovanju mikroplastike v vodah in sedimentih ostaja še posebej zahtevno področje – zrak. Želimo razumeti, kako ti delci dosežejo podzemlje, kako se razporejajo in koliko lahko turizem vpliva na njihovo širjenje,« je pojasnil Bruschi.

Projekt je zanimiv tudi zato, ker gre za čezmejno raziskovalno sodelovanje Slovenije in Italije, pri katerem se povezujejo raziskovalne ustanove z obeh strani meje in znanje o kraškem podzemlju. Pri projektu sodelujejo Univerza v Trstu, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, BioScience Research Center in Park Postojnska jama. Na Univerzi v Trstu pri projektu sodelujejo prof. Lucia Gardossi in prof. Monia Renzi ter tehniki Elvio Merlach, Renzo Crevatin in Manuela Bisiacchi, ki so sodelovali pri izdelavi vzorčnih posod. S slovenske strani imajo pomembno vlogo raziskovalci Tanja Pipan, Magdalena Aljančič in Blaž Kogovšek z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, ki zagotavljajo poznavanje kraškega sistema in logistično podporo pri delu v jami. Pri analizah sodeluje tudi BioScience Research Center.