Prijava
Goriška železniška postaja (ARHIV)
Dark Theme
Dežela Furlanija - Julijska krajina bo po besedah deželne odbornice Cristine Amirante zagotovila sredstva za namestitev protihrupnih pregrad ob železniških tirih na območju nekdanje goriške pokrajine v okviru pilotnega projekta, ki ga bodo razvili skupaj s podjetjem Rete ferroviaria italiana. Dela bodo zaradi tega stekla hitreje, kot če bi jih morali izvesti na podlagi državnega načrta za nameščanje protihrupnih pregrad. Deželna odbornica hkrati potrjuje, da se bo gradnja železniškega povezovalnega loka med Štandrežem in Vrtojbo začela konec letošnjega leta, kot je pred nekaj tedni že napovedal tudi goriški župan Rodolfo Ziberna.
Cristina Amirante pojasnjuje, da je podjetje Rete ferroviaria italiana pripravilo petnajstletni načrt nameščanja protihrupnih pregrad. Goriška pokrajina bi prišla na vrsto med devetim in petnajstim letom, zaradi česar so se na Deželi Furlaniji - Julijski krajini odločili, da bodo zagotovili sredstva, po zaslugi katerih se bodo dela začela veliko prej. Trenutno preverjajo stanje na Goriškem, pri čemer posebno pozornost namenjajo odseku pri goriški bolnišnici. Glede železniškega povezovalnega loka Cristina Amirante poudarja, da gre za izredno pomemben razvojni načrt, zaradi česar je zadovoljna, da se bodo dela začela konec letošnjega leta. Deželna odbornica ne nazadnje pristavlja, da je Dežela Furlanija - Julijska krajina vseskozi pozorna na potrebe goriškega prostora. Tudi zaradi tega so po njenih besedah med letošnjim poletjem poskrbeli za železniško povezavo na relaciji Benetke-Pordenon-Videm-Gorica-Nova Gorica, ki so jo poskusno vzpostavili med lansko Evropsko prestolnico kulture.
Nesprejemljiva zamuda
Deželni odbornici je v prejšnjih dneh svetniško vprašanje v zvezi s protihrupnimi pregradami in povezovalnim lokom postavila deželna svetnica Demokratske stranke Laura Fasiolo, po kateri je dolgotrajno načrtovanje železniškega povezovalnega loka nesprejemljivo, prav tako še vedno ni jasna usoda povezav Gorica–Ronke jug–Ronke sever. Laura Fasiolo podpira krepitev železniškega prometa, zlasti tovornega, vendar meni, da ob tem ni mogoče zanemariti varovanja prebivalcev pred hrupom in tresljaji. Promet naj bi se zaradi razvoja tržaškega pristanišča in, kot upa, tudi goriškega železniškega vozlišča v prihodnjih letih še povečal.
»Od prebivalcev Goriške ne moremo zahtevati, naj prenašajo vse gostejši železniški promet, ne da bi jim zagotovili ustrezno zaščito,« poudarja Laura Fasiolo. Med nedokončanimi posegi navaja protihrupne in protivibracijske pregrade ob naseljih ter pri goriški bolnišnici.
Nekatera dela, predvidena že ob gradnji drugega tira na progi Gorica–Videm, po dvajsetih letih še vedno niso zaključena. Laura Fasiolo k odločnejšemu ukrepanju poziva tudi župane. Od družbe RFI naj zahtevajo vsaj zmanjšanje hitrosti vlakov skozi naselja na obeh bregovih Soče.
