Ponekod beton prekriva 90% ozemlja

Drevesa so občuteno politično vprašanje. Kljub temu, da se Trst lahko ponaša z dobrimi splošnimi statistikami, je potenciala za izboljšavo ogromno. To izhaja med drugim iz nedavnega srečanja, ki ga je priredil rajonski svet za tržaško mestno jedro, kjer so svetniki in publika to temo obravnavali z odgovornim na Občini Trst za javno zelenje Francescom Panepintom ter odbornikom Michelejem Babudrom. Panepinto je navzočim predstavil tržaške adute. Mesto je v italijanskem vrhu kar se tiče urbanega zelenja, tudi če to ni razporejeno po mestu. Kazalnike močno pogojuje gozd na Frnedu, eden od redkih urbanih gozdov na državni ravni. Trst je tudi mesto v FJK z največ monumentalnimi drevesi.

Panepinto je poudaril, da je njegov urad odgovoren le za javno zelenje, torej drevesa na prosto dostopnih javnih površinah. Obstaja pa veliko drugih dreves v občinski lasti, za katera ni pristojen njegov urad. V to kategorijo spadajo denimo drevesa na šolskih dvoriščih ali ob športnih objektih. Med največjimi projekti je omenil redno popisovanje tržaškega javnega zelenja. Poleg lokacije in drugih splošnih lastnosti dreves poznajo tehniki tudi zdravstveno stanje in »vrednost« dreves. Seveda ne s finančnega, temveč z ekosistemskega vidika.

Tržaški krožek okoljevarstvenega združenja Legambiente je lani jeseni sicer objavil manj laskave analize. Tržaška četrti in peti okraj (mestno jedro in Sveti Jakob) imata manj kot pet odstotkov površine, ki jo pokrivajo drevesa. Zabetoniranega ozemlja je v četrtem rajonu za 86 odstotkov, v petem pa 70. Malo, a ne radikalno bolje se godi predmestju med Škednjem in Naseljem sv. Sergija. Tam pokrivajo drevesa osem odstotkov ozemlja, povprečna poletna temperatura je tukaj najvišja v Trstu (32,19 stopinj Celzija). To je za štiri odstotke nad Zahodnim Krasom, najhladnejšim občinskim rajonom. Povprečno v Trstu beležijo petdeset noči, ko je mesto več kot poldrugo stopinjo toplejše od okolice. V boju s toplotnimi otoki igra odločilno vlogo burja, brez nje bi nam pretila usoda, podobna bolonjski in milanski, kjer je noči s pregretimi centri še enkrat toliko.

V zadnjih petih letih so na območju Občine Trst posadili skoraj 1500 novih dreves. Tržaško mestno jedro je med mestnimi predeli s pozitivnim saldom. Nadomestitve posekanih dreves pa niso samoumevne. Panepinto je dejal, da je letos zaradi slabe kakovosti zavrnil 45 dreves, ki so jih ponudili izvajalci. Upoštevati je treba tudi zakonske in spomeniškovarstvene omejitve - zlasti v mestnem jedru, ob prometnicah in železniških progah ter kjer potekajo napeljave -, a tudi biološke. Drevesa pač rabijo prostor.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku