Razmere, v katerih živijo tržaški zaporniki, so še vedno nehumane. Podobno kot drugje po Italiji se tudi tu soocajo s prostorsko stisko ter pomanjkanjem osnovnih, zlasti zdravstvenih storitev. Na skrb vzbujajoce razmere so opozorili clani Zavezništva za 27. člen, ki ga sestavljajo številne organizacije in društva, politiki, odvetniki, novinarji, in zagovorniki pravic zapornikov. V okviru dogodka Bisogna aver visto (Treba je videti) so delegacije obiskale 35 italijanskih zavodov za prestajanje kazni in priredile srecanja o položaju v zaporu in možnih rešitvah.
V Tržaški zapor so z občinsko zagovornico pravic zapornikov Elisabetto Burla vstopili deželna svetnica Pakta za avtonomijo Giulia Massolino, občinska svetnica Gibanja 5 zvezd Alessandra Richetti, arhitektka Lucia Krasovec in predsednik tržaške odvetniške zbornice Alessandro Cuccagna. Delegacijo naj bi sestavljal tudi pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, a zaporniška komisija je prosila, naj se obiska ne udeleži, prav zato, ker je (sicer upokojeni) novinar. Ista komisija je sicer odobrila obisk drugega novinarja v pordenonskem zaporu.
Delegacija se je ob koncu obiska srečala z novinarji. Arhitektka Krasovec je poudarila, da je prostorska stiska največji problem tako v notranjih kot v zunanjih prostorih zavoda: »Težave lahko rešimo z novimi oprijemi. Pomanjkanje življenjskega prostora vodi v hude socialne težave. Razmisliti moramo o rešitvah, ki bi zapornike vodile v ponovno vključitev v družbo.« A v prostorih, kjer se ne spoštuje človekovih pravic, se bodo zaporniki težko naučili spoštovanja zakonov in se še težje vključili v družbo, ne da bi ponovno zašli na krivo pot, je povedala Burla, saj so tudi sami žrtve socialne krivice. Rešitev, je izpostavila delegacija, ne gre iskati v gradnji novih prostorov, a v preventivi. Prave politike vzgajanja k spoštovanju zakonodaje, zlasti na robu družbe, ni. Prav tako pomanjkljiva je prevzgoja v samem zaporu. »Uradna prostorska zmogljivost zavoda je okoli 150 oseb,« je povedal Cuccagna, »trenutno pa jih je v njem 251. Premalo je tudi pravosodnih policistov. Teh naj bi bilo prav toliko kot zapornikov, preštejemo pa jih le 119.« Nekoliko bolje, je dodal, je stanje v ženskem oddelku.
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku