Petek, 19 april 2024
Iskanje

Pred 30 leti Samo Pahor na sodišču ugnal Roberta Menio

Proces izpred treh desetletij je bil pomemben, ker je prav na njem pretorka Manila Salvà prvič v Trstu upoštevala utemeljitev zahtev, ki so slonele na zakonu št. 654 iz leta 1975, ki kaznuje »razpihovanje narodnostne mržnje«

Trst |
6. feb. 2023 | 10:38
Dark Theme

Pred tridesetimi leti, 4. februarja 1993, je Roberto Menia, takratni tržaški občinski svetnik MSI in glavni tajnik Almirantejeve stranke »za Trst, Istro, Reko in Dalmacijo« stal na zatožni klopi na tržaški preturi in bil tudi obsojen zaradi žalitve prof. Sama Pahorja na 500 tisoč lir ter na nadaljnji milijon lir zaradi moralne in materialne škode.

Menia ni bil na zatožni klopi sam. Družbo sta mu delala takratni pokrajinski tajnik Fronte della Gioventù, vedno »za Trst, Istro, Reko in Dalmacijo« Piero Tononi in Alessia Rosolen. Tononi je bil obtožen, da je napadel in udaril prof. Pahorja ter bil zaradi tega obsojen na dva meseca zapora pogojno in na povračilo moralne in materialne škode v znesku 2 milijonov lir. Oba, Menia in Tononi, sta bila nadalje obsojena na poravnavo sodnih stroškov in izplačitev milijona lir Pahorjevemu zagovorniku, odv. Bogdanu Berdonu.

Tudi Rosolenova je bila obtožena žalitve, a sodniki so menili, da proti njej ne gre postopati zaradi povračilnega ukrepa, »češ da ji je prof. Pahor vrnil milo za drago,« kot je pred tremi desetletji v poročilu o procesu zapisal dnevnikov sodni kronist Danjel Bizjak.

Dogodek, ki je privedel trojico mladih neofašistov (Menia je bil star 32 let, Tononi 26, Rosolenova 23) na zatožno klop, se je pripetil 6. oktobra 1991 v bližini Trga Unità. Na trgu so pripravljali oder za manifestacijo proti umiku tankov jugoslovanske armade iz Slovenije preko tržaškega pristanišča. Ko je prispel prof. Samo Pahor v bližino trga, ga je obkolila skupina ljudi, ki jih je vodila prav trojica obtožencev, kot je v svojem posegu spomnil odv. Berdon. Menia je med zaslišanjem izjavil, da je »Pahor že s svojo prisotnostjo izzival«, in da naj bi le »odgovorili na izzivanje.« Na slovenskega profesorja se je usul plaz žaljivk, Tononi ga je tudi napadel in udaril, kot je potrdil agent s kvesture, ki je na procesu pričal o poteku dogajanja.

Odv. Berdon je podčrtal, da je pri početju obtožencev »šlo za spodbujanje k narodnosni mržnji« (ob teh besedah je Menio »kar odneslo z dvorane ...«). Odvetnik treh obtožencev, nekdanji tržaški misovski federale odv. Sergio Giacomelli, je zagovarjal tezo, da ni šlo za »etnično žalitev«, da so bile »žalitve obojestranske«, da je »Pahor izzival« in da »Tononi ga ni udaril«, kar pa sodnico – tudi na podlagi drugih pričevanj - ni prepričalo.

Proces izpred treh desetletij je bil pomemben, ker je prav na njem pretor Manila Salvà prvič v Trstu upoštevala utemeljitev zahtev, ki so slonele na zakonu št. 654 iz leta 1975. Ta zakon kaznuje »razpihovanje narodnostne mržnje«. Italijansko sodstvo ga je prvič uveljavilo nekaj mesecev prej, decembra 1992, na nekem procesu v Rimu. Upoštevanje določil tega zakona na procesu proti prof. Pahorju je torej pomenilo priznanje, da je slovenski profesor utrpel škodo ne kot navaden državljan, temveč izključno kot pripadnik slovenske narodnostne skupnosti. Zato je bila po oceni odv. Berdona tista »vzorna obsodba misovcev izredno važna.«

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava