Pred 80 leti odprli slovensko šolo v Ulici Lazzaretto vecchio

Na današnji dan pred 80 leti je v Ulici Lazzaretto vecchio odprla vrata prva slovenska višja šola v Trstu. Ob tej priložnosti nam je bralka Vera Čok, ki je tistega dne s sošolkami in sošolci prestopila šolski prag, poslala svoje spomine, ki jih v sredini številki Primorskega dnevnika objavljamo v celoti.

Otvoritev prve slovenske višje šole v Trstu – realne gimnazije, kasneje znanstvenega liceja. Moj 12. november 1945, po osemdesetih letih.

Moja družina. Moj oče, papà, Andrej Čok, star 47 let, je zapustil Consorzio Agrario in se posvetil ustanovitvi Slovenske kmečke zadruge, o kateri je že dolgo sanjal. Moja mama, Milica Golob, stara 43 let, je vzhičena. Ne samo zato, ker je naša družina čudežno preživela in je spet skupaj doma, temveč tudi zato, ker bo po petnajstih letih znova učiteljica. To jo nekoliko skrbi, saj se bo morala znova organizirati in pripraviti, a predvsem jo to navdušuje.

Moj brat Leo, star 17 let, vpisan v četrti razred, si je že precej opomogel, pridobil je deset do petnajst kilogramov po devetih mesecih v Dachauu, od koder se je čudežno vrnil, o tem pa ne želi govoriti. Zdaj se mora pripraviti na šolo, predvsem pa uživati v svobodi, ponovno pridobljenem zdravju in mladosti. Moj brat Andro, star 15 let, vpisan v tretji razred, se rad druži z dobrimi prijatelji svojih let. Zdi se, da je končno nekam spravil revolver, ki ga je prinesel iz vile nekega fašista, ki je pobegnil. Poleg revolverja je pustil tudi denar in nekaj zlatnine, a to ni zanimalo ne Androta ne njegovih prijateljev.

Jaz, Vera, stara 13 let, obiskujem prvi razred. Imam nove čevlje. Potrebovala sem jih, saj sem zrasla, ne le v višino, temveč tudi stopala so mi zrasla. Nove čevlje mi je uspelo dobiti, ker je mama poleg dvesto lir za plačilo prinesla še pol kilograma svinjske masti. Torej – pripravljena sem.

Iz povedanega je razvidno, da je odprtje nove šole za nas imelo poseben pomen.

Več v današnjem Primorskem dnevniku