Prijava
Ena od fotografij procesa za zločine Rižarne, ki bodo na ogled v tržaški sodni palači
Dark Theme
Jutro je bilo baje zelo mrzlo, kljub temu pa se je tistega 16. februarja 1976 na dvorišču tržaške sodne palače vila dolga vrsta ljudi. Čakali so, da bodo vstopili v veliko dvorano porotnega sodišča in bili del zgodovinskega trenutka - prve obravnave na procesu za zločine Rižarne. Pol stoletja kasneje se bodo v sodno palačo vrnile fotografije tistega procesa. Da bi primerno počastili petdesetletnico procesa, ki se je zaključil po dobrih dveh mesecih - 29. aprila 1976 - z obsodbo komandanta taborišča Josefa Oberhauserja na dosmrtno ječo, so v Trstu ustanovili pripravljalni odbor. V njem so tako predstavniki združenja nekdanjih deportirancev kot zgodovinskih inštitutov, sodišča in univerze. To so: Mauro Barberis, Štefan Čok, Franco Cecotti, Gian Paolo Dolso, Paolo Ferrari, Laura Famulari, Carla Marina Lendaro, Tristano Matta in Paolo Alessio Vernì.
Še spominska plošča in posvet
Obletnico bodo obeležil s tremi dogodki, prvi bo na sporedu v četrtek, 19. februarja, ko bodo ob 12. uri v tržaški sodni palači odprli razstavo Proces za zločine v Rižarni pri Sveti Soboti. Gre za posodobljeno postavitev razstave, ki jo je pred leti pripravilo združenje nekdanjih deportirancev v nacistična taborišča Aned. Konec aprila, ko se je proces, ki je pred petdesetimi leti vzbudil veliko zanimanje krajevnih in državnih medijev, zaključil, bodo v sodni palači odkrili ploščo, ki bo mimoidoče spominjala nanj.
Tretji dogodek, s katerem namerava omenjeni odbor javnost spomniti na odmevni proces, pa bo majski dvodnevni posvet. Izvedenci bodo takratno dogajanje osvetlili tako s pravnega vidika kot tudi v luči zgodovinskega konteksta, v katerem je do procesa prišlo.
Trideset let dolgo čakanje
Na proces za zločine, ki so jih nacistični krvniki in njihovi krajevni kolaboranti v nekdanji luščilnici riža pri Sveti Soboti izvajali od leta 1944 do konca aprila 1945, je bilo treba v Trstu čakati več kot trideset let. Kljub vestnemu zbiranju gradiva organizacij nekdanjih deportirancev in borcev ter zlasti novinarja Primorskega dnevnika Albina Bubniča, se je italijansko sodstvo izogibalo preiskovanju. Šele prošnja za sodelovanje pri preiskavi, ki je konec 60. let v Trst prišla iz Nemčije, je preiskovalne sodnike spodbudila k samostojni preiskavi. 16. februarja 1976 se je tako tržaški proces res začel.
