Veliko je optimizma v besedah dolinskega župana Alaksandra Corettija, s katerim smo se pogovorili o pričakovanjih in načrtih za prihajajoče leto, pa tudi o opravljeni poti in najpomembnejših korakih. Rdeča nit so bili kajpak participativni proračun oziroma krajevne skupnosti, se pravi tkanje odnosov z občani, na katerega je s svojo koalicijo stavil vse od izvolitve junija leta 2024.
Kako bi z nekaj besedami ocenili iztekajoče se leto za Občino Dolina? Kaj je po vašem mnenju najbolj zaznamovalo delo občinske uprave?
Bilo je zahtevno in utrudljivo, a hkrati navdušujoče in polno zadoščenj zame in za mojo upravo. Dva sta bila po moji oceni elementa, ki sta zaznamovala naše delo. Prvi je administrativni stroj, ki je ponovno pognal svoje stroje in deluje hitreje – za to se zahvaljujem vsem zaposlenim na občini in upravi, ki je priskočila na pomoč vsakič, ko je bilo potrebno. Drugi pa je nedvomno jasna politična izbira, kar zadeva mlade. Želim si občino, ki bi bila odprta za mlade – pri spremljanju in podpori na njihovi izobraževalni poti od vrtca do srednje šole, pri pridobivanju prostorov za učenje, srečevanja in ustvarjalnost, pri podpori novim oblikam izražanja od glasbe v živo do festivalov in drugih kulturnih dejavnosti. Prostorov trenutno nimamo, a delam na tem, da jih bomo našli.
S svojim programom ste od vsega začetka zagovarjali večjo participacijo občanov pri odločanju. Kako ocenjujete dosedanje učinke tega instrumenta in kakšni so konkretni cilji za leto 2026?
Eden od ciljev tega mandata je spremeniti način sprejemanja določenih odločitev tako, da v vse večji meri vključimo v ta proces vse občinske urade in postopoma tudi posamezne občane preko svetov krajevnih skupnosti in postopka participativnega proračuna. Osebno močno verjamem v potrebo po novih prijemih oziroma dialogu z občani, z društvi, s socialnimi partnerji, z institucijami in drugimi organi. Pa tudi v potrebo po obravnavi izzivov in priložnosti, ki jih ponuja naše ozemlje z nove perspektive, ki temelji na soočanju.
Ustanovitev krajevnih skupnosti se izkazuje za posrečeno potezo predvsem v tistih vaseh, v katerih ni kulturnih društev ali verskih skupnosti. Občanom smo dali besedo, poslušamo jih, vzpostavili smo sodelovanje in spodbudili dialog z občino. Tudi participativni proračun, ki sem si ga osebno želel in kateremu sem sledil v prvi osebi, je bil zadetek v polno. Nisem pričakoval, da mu bo uspelo splesti sodelovanje med vasmi, a sami predlagani projekti jasno kažejo, da so vasi končno začele sodelovati med sabo v korist celotne skupnosti.
V letu 2026 oziroma do konca mandata si želim nadaljevati po tej poti, stkati še tesnejše vezi s krajevnimi skupnostmi, biti še bolj prisoten s svojo upravo na terenu in doseči še večjo preglednost. Preglednost je namreč po moji oceni temeljnega pomena za javno upravo, če hočemo uničiti nevidno pregrado, ki je nastala med tistimi, ki imajo upravne odgovornosti, in volivci ter premagati nezaupanje v javni aparat. Preglednost ostaja eno od naših svetlih gesel poleg sodelovanja, prisotnosti in posluha.
Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.