Pri Sv. Jakobu tudi o orožju v pristaniščih

»Za pristanišča brez orožja« se je glasil slogan okrogle mize, ki jo je v ponedeljek na sedežu organizacije Auser pri Sv. Jakobu organiziral odbor za mir in solidarnost Danilo Dolci, v sodelovanju z drugimi človekoljubnimi organizacijami, med katerimi Weapon watch, ki spremlja morebitno prisotnost orožja v evropskih pristaniščih in poskuša preprečiti njegov izvoz v države, v katerih divjajo vojne in so sistematično kršene človekove pravice.

»Zahodne države proizvedejo večino svetovnega orožja, pri čemer prednjačijo ZDA, Kitajska, Rusija in Kanada. Italija se v svetovnem merilu uvršča med prvih deset držav,« je izpostavil Carlo Tombola, koordinator Weapon watch in prisotnim orisal delovanje človekoljubne organizacije, ki je nastala februarja letos, ko so mirovni aktivisti v genovskem pristanišču prestregli ladjo Bahri Yanbu. Ta je želela v Saudsko Arabijo prepeljati večjo količino orožja in eksploziva za vojno v Jemnu, kar pa je v jasnem nasprotju z italijanskim zakonom 185/90, ki prepoveduje izvažanje orožja v države, ki kot Saudska Arabija v Jemnu, ne spoštujejo človekovih pravic. Akcijo sta takrat v Liguriji soglasno podprli tako deželna kot občinska uprava, ladja pa je žal orožje kasneje natovorila v Benetkah.

»Naša organizacija, ki deluje na mednarodni ravni, poskuša slediti premikom orožja v evropskih pristaniščih. Mnogokrat jo pri delu ovira vojaška tajnost tovorov, vsekakor pa je pomembno, da aktivisti ostanejo v stiku med seboj, saj je komunikacija med različnimi pristanišči v Evropi ključna,« je pojasnil Tombola in izpostavil dejstvo, da se kar 350 italijanskih tovarn ukvarja s produkcijo vojaške opreme in tehnologije: med njimi tudi družba Leonardo, katere večinski lastnik je ministrstvo za gospodarstvo, ter tržaško ladjedelniško podjetje Fincantieri, ki je proizvodnjo preusmerilo v gradnjo vojaških ladij (v kratkem nameravajo javnosti razkriti daljši seznam takšnih podjetij).

Več v jutrišnjem (sredinem) Primorskem dnevniku