VREME
DANES
Sreda, 18 november 2026
Iskanje

Redovnice in redovniki so stoletja ohranjali slovensko identiteto

Knjižnica Dušana Černeta in Nova univerza v Ljubljani sta na posvetu v Trstu obravnavali delovanje šolskih sester, jezuitov, uršulink, salezijancev in drugih redov v zamejstvu in tujini

Trst |
18. nov. 2026 | 14:28
Dark Theme

Maja letos so se od svojega doma pri Sv. Ivanu v Trstu poslovile Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja. Več kot 60 let so sprejemale učenke in učence slovenskih zamejskih šol ter skrbele za starejše ljudi. S svojim delovanjem so prispevale k ohranjanju slovenskega jezika, kulture in identitete v pretežno italijanskem okolju. Leta 2022 so se s koroškimi sestrami pridružile mariborski provinci.

Za tem tihim odhodom ostaja konkreten prispevek. Redovniške skupnosti so namreč skozi stoletja pomembno prispevale k ohranjanju slovenske verske, kulturne, jezikovne in narodne identitete zunaj slovenskih meja. Poglobljeno analizo, od tržaških šolskih sester do salezijancev na Koroškem, so ponudili v petek v Peterlinovi dvorani na simpoziju Redovniške skupnosti in Slovenci v zamejstvu, ki sta ga priredila Knjižnica Dušana Černeta in Fakulteta za slovenske mednarodne študije pri Novi univerzi v Ljubljani.

»Srečujemo se v Trstu, kjer so imeli in še danes imajo redovnice in redovniki pomembno vlogo,» je v svojem pozdravu dejal predsednik Knjižnice Dušana Černeta Ivo Jevnikar. Prisotne je pozdravil generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Tomaž Kunstelj: »Kot Slovenec in demokrat, ki je skušal utirati pot demokraciji in novi državi, sem prepričan, da brez prispevka redovnic in redovnikov bi bilo naši domovini neprimerno težje.«

Da so te skupnosti v zgodovinopisju obravnavane obrobno, je dejal dekan Fakultete za slovenske mednarodne študije Nove univerze Tomaž Ivešić. Njihovo delovanje je presegalo okvire cerkvenega življenja, zlasti zunaj domovine. Slovensko zgodovino, je dodal, želi fakulteta dojeti kot celoto. Delovanje redovnikov gre zato predstaviti v širšem zgodovinskem in geografskem okviru.

Več v sredinem Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava