Četrtek, 21 november 2019
Iskanje

»Še vedno nas sovražijo, nas pa ne podcenjujejo«

Pogovor s Sergiom Tavčarjem pred današnjo predstavitvijo njegove nove knjige Lo sport e il confine del mondo

Trst |
6. nov. 2019 | 6:22
Dark Theme

Od tega tedna je v knjigarnah na voljo knjiga Lo sport e il confine del mondo (založba Mattioli 1885) openskega športnega novinarja Sergia Tavčarja, ki je nastala v sodelovanju s pisateljem in pripovedovalcem Marcom Ballestraccijem iz kraja Castelfranco Veneto. Publikacijo, v kateri se politično dogajanje v Jugoslaviji prepleta s športom, govor pa je tudi o Trstu, bosta avtorja danes ob 18. uri predstavila v tržaški knjigarni Lovat (Drevored 20. septembra 20). V sredo, 20. novembra, ob 18. uri pa bo v Kulturnem domu v Gorici sledila goriška predstavitev. Priložnost smo izkoristili, da smo se pogovorili z od 1. julija upokojenim legendarnim glasom televizije Koper Capodistria, ki je bil tudi tokrat brez dlake na jeziku.

Sergio, ko sva se junija pogovarjala tik pred upokojitvijo, ste napovedali, da boste začeli pisati. Nismo veliko čakali.

Tako je. Sem sicer mislil, da bom medtem tudi že kaj komentiral po televiziji, iz Kopra pa me še nihče ni poklical. Naj vsak o tem misli kar hoče, naj povem pa, da če kdo misli karkoli slabega, je uganil.

Kako pa je nastala knjiga Lo sport e il confine del mondo?

Marco Ballestracci je prijatelj Walterja Fraccara oziroma stalnega udeleženca mojih sconvescionov (Tavčarjeva srečanja po kraških osmicah, na katerih ljubitelji košarke debatirajo o športu z oranžno žogo, op.av.). Ballestraccija sem spoznal v Nabrežini, ko mi je predstavil zamisel, da bi napisal knjigo o moji osebnosti, ki je razdeljena na meji. Obiskal me je nekajkrat na Opčinah, z njim sva klepetala v kavarni Vatta, začel pa je pisati poglavja knjige, ki mi jih je sproti pošiljal. Sam sem poskrbel za številne popravke, tako da je knjiga končno nared.

V knjigi na kratko omenjate Trst, Svobodno tržaško ozemlje, požig Narodnega doma. Med drugim pravite, da so v mestu vseskozi vreli najrazličnejši odtenki narodnosti in etnij. Danes je po vaših besedah tudi tako, v sicer nekoliko različni meri. Kako se je Trst spremenil v zadnjih desetletjih?

Trst se je v teh letih spremenil po zaslugi Slovenije. Slovenci, ki so prihajali v mesto, so bili reveži, slabo oblečeni in brez denarja. Slovenci, ki danes prihajajo v Trst, so ljudje iz neke normalne Evrope. Zaradi tega se je pojmovanje Slovencev in Slovenije pri Tržačanih zelo spremenilo. Danes je dosti več spoštovanja, kar dokazuje tudi dejstvo, da veliko italijanskih otrok obiskuje slovenske šole. Ko sem bil jaz otrok, so nas Slovence konkretno imeli za manj vredne ljudi, za sciavette. Tega je zdaj vedno manj, tudi med skrajnimi desničarji. Ti nas še vedno sovražijo, nas pa ne podcenjujejo.

Pogovor s Sergiom Tavčarjem si lahko v celoti preberete v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Menite, da bi v slovenskem parlamentu moral sedeti predstavnik zamejskih Slovencev?

17. okt. 2019 | 16:45
Da, izvolijo pa naj ga le zamejski Slovenci, ki imajo slovensko državljanstvo
Da, volilno pravico pa naj dobijo vsi zamejski Slovenci, ki na konzulatih ali veleposlaništvih izjavijo, da pripadajo slovenskemu narodu
Lepo bi bilo, a je predlog neizvedljiv
Ne, ker je prav, da so poslanci samo slovenski državljani, ki v Sloveniji plačujejo davke
Me ne zanima
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo