Seznanili so se s stanjem kala v Bazovici

Ker so se nekateri občani večkrat pritožili nad stanjem bazovskega kala oziroma njegove okolice, si je delegacija tržaškega občinskega svetniškega odbora, ki je med drugim pristojen za okolje in urbanizem, včeraj ogledala to območje. Ogled je potekal na pobudo občinskega svetnika gibanja Zdaj Trst Riccarda Laterze, ki meni, da je zeleni kotiček z igrali in kalom dragocen kraj druženja, ki ga je treba primerno ohraniti.Zanimalo ga je, ali občina preverja, kakšno je stanje pri kalu, da ga ne bi doletela podobna usoda kot kontovelsko mlako, in ali bo poskrbela za to, da bo kraj bolj čeden. Ob kalu na primer stojijo manjši zagrajeni objekti, ki se zdijo zapuščeni in katerih namen ni jasen, pravi Laterza. Občinski tehniki, ki so se udeležili ogleda - tega je vodil predsednik šestega svetniškega odbora Salvatore Porro -, so Laterzi pojasnili, da občina redno vzdržuje tamkajšnja igrala in drugo urbano opremo, ni pa zadolžena za vzdrževanje kala. Za zelene površine na tem območju je odgovoren pristojni odbor za ločeno upravljanje jusarskega premoženja, ki je pred približno desetimi leti tudi poskrbel, da ob potrebi v kal doteka voda, tu pa so tudi prirejali vaške šagre, so spomnili tehniki. Pred enim mesecem pa so odbore za ločeno upravljanje z razsodbo ukinili, zato bi bilo treba preveriti, kdo je pristojen za to območje in kako ga bodo vzdrževali, je bilo slišati. To vprašanje zadeva več krajev po vsem Krasu, pravijo občinski tehniki.

Ogleda območja se je udeležil tudi naravoslovec Nicola Bressi, ki je povedal, da kal tako kot druge vodne kotanje zaradi podnebnih sprememb izgublja vse večje količine vode. Glede didaktične in naravne vrednosti kal doživlja, tako kot kontovelska mlaka, »identitetno krizo«, je še povedal Bressi. »Postal je hibrid med nekdanjim kraškim kalom in kotanjo na vrtu oziroma v parku. V njem je ostalo res malo avtohtone favne, po drugi strani kal ohranja pomembno vlogo za lastovice, ki prihajajo sem pit, kot tudi za divjad,« je povedal naravoslovec.V kalu živijo predvsem invazivne tujerodne vrste, med temi nekatere ribe in žabe. Bressi je odsvetoval naložbe v regeneracijo kala, saj bi vanj ljudje spet spuščali zlate ribice in druge živali. Morda bi bilo koristneje tja postaviti informativno tablo, ki bi pojasnjevala razliko med kraškim kalom in sedanjo situacijo, ter občasno očistiti prekomerno vodno zelenje, ki lahko pritegne komarje, meni Bressi.