Slovenski jezik še naprej trn v peti desne sredine

Tržaški občinski svet je še naprej brez podpredsednika občinskega sveta. Pa tudi brez večje odprtosti do slovenskega jezika. Na včerajšnji prvi seji v novem letu je desnosredinska koalicija še enkrat strnila svoje vrste in že četrtič zavrnila predlog levosredinske opozicije, da bi mesto podpredsednika občinskega sveta zasedla Laura Famulari iz Demokratske stranke. Predsednik Francesco di Paola Panteca pa je še enkrat ponovil že izraženo stališče, da za uporabo slovenščine med sejami občinskega sveta ni pravne podlage.

Tudi včerajšnja seja je pokazala, da je sestajanje na daljavo lahko zelo naporno in da nima nobenih prednosti v primerjavi z običajnimi sejami, saj ne prispeva ne k prihranku časa ne k nižjim stroškom. Še pred prvo točko dnevnega reda je Panteca želel podati pojasnila glede uporabe slovenščine med sejami občinskega sveta. Na zadnji seji v letu 2021 je namreč prišlo do jezikovne aferice, ko je mestni svetnik Bratov Italije Gabriele Cinquepalmi ob besedi »prisoten« izrazil svoje nestrinjanje in rekel, da tuji jeziki niso predvideni v občinskem svetu.

Včeraj je Panteca rekel, da zakonodaja ne predvideva slovenščine in pozval slovenske svetnike, da naj se na prihodnjih sejah držijo statuta in pravilnika. Dodal je, da osebno nima nič proti temu, če slovenski svetniki občasno uporabijo materni jezik, redne uporabe pa pravilnik pač ne predvideva. »Pravilnik se seveda lahko spremeni,« je še pristavil predsednik občinskega sveta.

Slovenski mestni svetniki Demokratske stranke – Valentina Repini, Štefan Čok in Stefano Ukmar – se z izraženimi stališči ne strinjajo. Po koncu seje so v imenu levosredinske opozicije medijem poslali sporočilo, v katerem so napovedali, da bodo pred prihodnjo sejo vložili nujno svetniško pobudo, s katero želijo zapolniti vrzel v predpisih in slovenščini dati mesto, ki ji pripada po zaščitnem zakonu. Mestne svetnike želijo tudi opozoriti na primere dobrih praks, še posebej na goriški občinski svet, v katerem je uporaba slovenščine dovoljena. Na poimensko klicanje svetnikov nameravajo še naprej odgovarjati dvojezično, saj so prepričani, da gre za simbolno gesto, ki občinskemu svetu ne krade ne časa ne energije, služi pa temu, kot je dejala Valentina Repini, da se spomnimo, da je v tem mestu doma tudi slovenščina.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.