Spomini mladih zamejk in zamejcev na otroštvo in odraščanje v tržaških rajonih

Navajeni smo, da poslušamo spomine na otroštvo starejših in jih primerjamo s svojimi izkušnjami, današnjim življenjem in trenutnimi izzivi vsakdana. Kakšni so pa spomini mladih zamejk in zamejcev na otroštvo in odraščanje v tržaških obmestnih rajonih? Novi dokumentarni film, ki je nastal v okviru projekta Tržaška osmica: z mladimi po poteh slovenskega Trsta, se osredotoča prav na njihove izkušnje in doživetja. V četrtek je bil krajši film premierno predvajan v kinu Ariston (predpremiero je doživel na Slofestu, na matineji, namenjeni njihovim vrstnikom iz Slovenije, o kateri smo že poročali). Večerni projekciji je sledil pogovor z nekaterimi nastopajočimi. Projekt je nastal v sodelovanju med Zvezo slovenskih kulturnih društev, Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in Deželnim sedežem RAI.

Projekt z igrivim naslovom Tržaška osmica so odbornice in odborniki Pokrajinskega odbora Zveze slovenskih kulturnih društev za Tržaško osnovali že leta 2023, sta pred projekcijo pojasnila Martin Lissiach in Gabriel Milic, ki sta z Greto Kralj osnovala tudi filmski sprehod po Trstu. Takrat je bilo določenih osem mestnih četrti, v katerih je bila v preteklosti zelo močna prisotnost slovenske skupnosti - Škedenj, Katinara, Sveti Jakob, Sveti Ivan, Rojan, Piščanci, Barkovlje in mestno središče Trsta. Prvo fazo projekta, ki je bila izvedena še istega leta, je predstavljala vožnja s starim avtobusom po vseh omenjenih krajih, kjer je radovedne udeležence na vsaki postojanki pričakalo pričevanje mladih domačinov o njihovih izkušnjah v domačem kraju, pa tudi o njihovi identiteti tržaških Slovenk in Slovencev. Kot je povedal Lissiach, je projekt požel tak uspeh, da so se odločili še za izdajo brošure in dokumentarni film.

Enajsterica mladih nastopajočih - Gabriel Alfeo, Leonid Volk, Marco Ghersetich, Blaž Petejan, Ema Petejan, Martin Kits Nieuwenkamp, Erin Pizzol, Malina Dolhar, Noel Piščanc, Tea Civardi in Giulia Cosma - je tako v videu predstavila svoje spomine na otroštvo v teh krajih, kaj tu zanje pomeni biti del slovenske skupnosti, katere kulturne in rekreativne dejavnosti so bile nekoč na teh območjih in kako se je stanje spremenilo. Poseben poudarek je bil na osebnem doživljanju identitete, ohranjanju običajev in navad ter slovenščine, ob tem pa sose lotili tudi teme odpiranja slovenske skupnosti sosedom.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.