Srenja Dolina je lastnica svojih zemljišč

Srenja Dolina je pri deželnem komisarju za likvidacijo jusarskega premoženja Olivieru Driganiju izbojevala veliko zmago: komisar je namreč razveljavil pravnomočno sodbo svojega predhodnika z dne 27. julija 1931, na podlagi katere je bila takrat zavrnjena zahteva dolinskih srenjašev, da so namreč oni in ne na splošno vsi občani Doline lastniki srenjskih zemljišč.

Sodba komisarja Driganija, ki nosi oznako 1/2021 (gre torej za njegovo prvo odločitev v letošnjem letu), je bila sprejeta že 26. oktobra lani, obelodanjena pa šele 16. februarja letos in predstavlja redek primer razveljavitve pravnomočne sodbe, ki je bila izrečena že pred 90 leti. Kot pravi odvetnik Mitja Ozbič, ki je pred komisarjem zastopal dolinsko srenjo, se je to lahko zgodilo, ker so medtem prišli na dan novi dokumenti, ki potrjujejo, da je srenja lastnica zemljišč. Gre predvsem za dva sklepa dolinskega občinskega sveta: prvi, iz leta 1904, vsebuje pravila vseh srenj, način, kako se je mogoče vanje včlaniti, vrednost zemljišč, koliko članov ima vsaka srenja in kolikšna je cena za včlanjenje, kar je dokaz, da člani srenje niso vsi občani, ampak le nekateri. Drugi, iz leta 1906, pa se nanaša na soglasje 146 upravičencev dolinske srenje glede prodaje nekaterih zemljišč baronu Economu. Na tej podlagi je Srenja Dolina leta 2018 zahtevala razveljavitev sodbe iz leta 1931. Komisar Drigani je tako imenoval izvedenca Edoarda Kreissla, ki je skupaj z geometroma srenje in dolinske občine, Davidom Bandijem in Marcom Poropatom, pregledal vse zemljiške knjige in pogodbe ter pridobil še nove dokaze, da je premoženje srenjsko in ne občinsko. Triletni postopek se je tako zaključil z razveljavitvijo sodbe, ki se tiče 88 parcel za 233 hektarjev zemljišč. Zdaj pa bosta morala srenja in občinska uprava določiti, katere parcele prepisati na občino in katere si bo obdržala srenja, upoštevajoč dejstvo, da je v teh desetletjih prišlo tudi do sprememb z gradnjo objektov in infrastruktur. Zanimiv je podatek, da je dolinska srenja solastnica tudi lepega dela Doline Glinščice, tako da lahko pride v poštev vidik koriščenja turističnih, kmetijskih in gozdarskih danosti oz. razvijanje t.i. zelene ekonomije in s tem povezana nova delovna mesta, opozarja odvetnik Ozbič.