Staro pristanišče odprto za promet

Sanela Čoralič

TRST Gradbena dela med Skladiščem 26 in Trgom Città di Santos so končno zaključena. Potem ko je bila cesta v Starem pristanišču dve leti zaprta za ves promet in tudi za pešce in rekreativce, so včeraj točno ob 15. uri promet na njej sprostili.

Na začetku bo ta potekal dvosmerno, ko pa bodo zaključili z ambicioznimi projekti, ki predvidevajo ureditev Monumentalne avenije, bo promet na tem odseku enosmeren (v smeri proti Barkovljam). Uredili so tudi površine za kolesarje, ki bodo začasno dvosmerne, ob zidu, ki loči območje od železniških tirov, pa so uredili pešpot. Predel med površino za pešci in cesto so polepšali z enostranskim drevoredom. Kolesarji in pešci lahko v Staro pristanišče vstopijo skozi monumentalna vhodna vrata v neposredni bližini silosa, avtomobili pa morajo zapeljati skozi vhod, ki je še do nedavnega služil samo uporabnikom pristaniške dejavnosti.

Včerajšnjega ponovnega odprtja Starega pristanišča so se poleg vodij pristojnih občinskih oddelkov in predstavnikov gradbenega podjetja Mari & Mazzaroli udeležili tudi številni predstavniki mestne vlade z županom Robertom Dipiazzo na čelu. Ta je ponosno dejal, da Staro pristanišče končno dobiva zametke podobe, ki jo bo imelo, ko bodo končali z vsemi projekti. Spomnil je, da so na cesti, ki vodi od Skladišča 26 do centra mesta, gradbinci uredili vodovod, kanalizacijo, plinovod in uredili novo javno razsvetljavo. Investicija je znašala malo manj kot deset milijonov, denar pa so črpali iz 50-milijonskega paketa, ki ga je Trst pred leti iz Rima dobil za prenovo zapuščenega območja. Spomnimo, da so pet milijonov porabili za ureditev podzemne infrastrukture in cestišča med krožiščem in Skladiščem 26.

Posadili so 62 dreves

Vodja občinske službe za prostorsko načrtovanje Giulio Bernetti je zavrnil očitke, da del niso končali v predvidenem roku zaradi neupravičenih zamud. Poudaril je, da so se dela zamaknila za dva meseca zaradi arheoloških izkopavanj na območju za in ob Skladišču 26, saj so arheologi odkrili bistveno več arheoloških ostankov, kot so jih sprva pričakovali. Kot je dejal, natančnega obsega tovrstnih del žal ni mogoče vnaprej predvideti.

In kako zgleda nova cesta? Prenoviti je bilo treba 20 tisoč kvadratnih metrov veliko površino. Delavci koncesionarja in podizvajalcev so pod zemljo postavili 650 linearnih metrov cevi javne kanalizacije, 21.000 linearnih metrov električnih kablov, 870 linearnih metrov cevi za plin ... Na površini so postavili 64 drogov javne razsvetljave s 126 svetilkami v obliki solze, dva pitnika, posadili so 62 dreves. Cestišče, ki je široko 8,5 metra, so pokrili z drenažnim asfaltom, ki omogoča hitro odvajanje vode s cestišča. Del tračnic, ki so bile na cestišču, so odstranili in primerno shranili, če bi jih nekoč potrebovali na drugih koncih Starega pristanišča. Na neprevoznem delu ceste so nekatere tračnice ohranili. Urbano opremo, kot so klopce in stojala za kolesa, bodo postavili v bližnji prihodnosti. Kot so še povedali ob odprtju cestišča, so za potrebe gradbenih del nekaj manjših poslopij porušili. Za eno od teh so potrebovali soglasje Zavoda za spomeniško varstvo.

Težavno sobivanje s tovornjaki

Marca bodo začeli z deli na območju, kjer bo nekoč Monumentalna avenija. Ker na tistem območju trenutno še peljejo tovornjaki, ki izvajajo dejavnosti za Adria Terminal, edini terminal, ki še posluje za potrebe tržaške luke sredi Starega pristanišča, bodo ti za določen čas uporabljali novo cestišče.

Koliko časa bo trajalo sobivanje voznikov avtomobilov, kolesarjev in pešcev s tovornjaki, včeraj nihče ni znal povedati. Povedali so le, da pričakujejo, da se bo po novi cesti peljalo po 150 tovornjakov. Hitrosti ne nameravajo omejiti na 30 kilometrov na uro, kar pomeni, da bo na tem odseku Starega pristanišča mogoče voziti s hitrostjo 50 kilometrov na uro. Prehodov za pešce pa niso predvideli, ker je na drugi strani ceste ograja, ki bo tam do zaključka urejanja Monumentalne avenije.

Do nove kolesarske poti v Starem pristanišču je kritičen vodja svetniške skupine Demokratske stranke v mestnem svetu Giovanni Barbo. Kot je dejal, bi se glede na prostor in denar, ki je bil na voljo, lahko naredilo bolj široko in varno stezo, kar v modernih evropskih mestih že imajo. Kritičen je tudi do dejstva, da razvojna strategija območja še ni znana. »Zaenkrat imamo asfaltirano cesto, ki pelje skozi puščavo,« je dejal Barbo.