Študij logopedije privlačen, delo v javnem zdravstvu manj

In če bodo nekateri zdravstveni okraji logopedske storitve okrepili z didaktičnimi računalniškimi pripomočki, bodo slovenski otroci z govornimi napaki ne samo brez sodobnega gradiva, temveč tudi brez logopeda. V slovenski socio-psiho-pedagoški službi (SSPPS) je edina logopedinja odsotna že od konca lanskega leta, na javno objavo dodatnega delovnega mesta, ki ga je zdravstveno podjetje Asugi razpisalo sredi maja letos, pa se ni odzval nihče. To pomeni, da na Tržaškem edina rešitev za otroke s težavami ostajajo zasebne ambulante. Teh pa si vsi starši seveda ne morejo privoščiti.

Kadrovske težave v slovenski ambulanti so prisotne kljub temu, da je zanimanje za študij logopedije tudi s strani slovensko govorečih študentov precejšnje. Slovenska mentorica na fakulteti Sonia Antoni je včeraj povedala, da so pred ustanovitvijo študijskega programa logopedije izrecno prosili Univerzo v Trstu, da bi eno prosto mesto namenili dvojezičnim študentom. Visoko izobraževalni zavod je predlog sprejel in vse skupaj se je začelo leta 2016, ko se je v program logopedije vpisalo 17 študentov. V lanskem akademskem letu se je za poklic logopedov odločilo 20 študentov, eno mesto je zasedla tudi slovenska študentka. Na vprašanje, zakaj ni kadra v tržaški slovenski službi, ko pa je zanimanje za ta poklic vendarle veliko, je Antonijeva ogovorila, da so do zdaj študij logopedije zaključile tri študentke. Prva diplomirana logopedinja iz novega programa je doma z Gorice in se je po končanem študiju vrnila domov, drugi dve študentki se nista odločili za delo v javnem zdravstvu.