Tramvaj in Opčine sta se skupaj spreminjala

Tramvaj je spremenil Opčine in tramvaj se je spremenil z njimi. Obletnica njegovega začetka obratovanja letos res ni zelo okrogla (123 let), trenutna generacija tramvajev pa je letos junija praznovala devetdeset let od prve vožnje.

Openski tramvaj je torej začel povezovati Opčine in Trst 9. septembra 1902. Opčine so takrat že bile nekakšna izjema med kraškimi vasmi, saj so po eni strani bile pomembno železniško vozlišče, po drugi so imele že dlje časa pomembno cestno povezavo proti notranjosti avstro-ogrskega cesarstva. Prvi tramvaji, ki so povezovali Kras z mestom, so bili avstrijske izdelave in na dve osi, med Škorkljo in Trstom jim je bila na strmi rebri v oporo lokomotiva z zobatim kolesom, ki jih je zavirala oziroma potiskala. Tramvaj je v tistih letih nedvomno omogočil »kolonizacijo« dotlej nedosegljivih območij. Fotografije, ki si jih je trenutno mogoče ogledati na razstavi Openski tramvaj - Tram de Opcina v Prosvetnem domu, pričajo o še neposeljeni Škorklji, spričo tramvaja so si mnoge premožnejše družine tudi uredile poletne rezidence na Opčinah.

Zgled za Južno Tirolsko

Sistem zobatega kolesa openskega tramvaja je med drugim služil kot zgled za južnotirolsko Rittnerbahn, ki je od leta 1907 povezovala Bocen s planoto Rittna / Renona. Južnotirolsko tramvajsko progo so takrat zgradili prav s pomočjo izposojene openske lokomotive z zobatim kolesom. V poznih 20. letih prejšnjega stoletja je zobato kolo pri Škorklji nadomestila vzpenjača, ko je najbolj strm in prepoznaven del proge dejansko dobil današnjo obliko. Južnotirolski tramvaj je pri izbiri tehnologije, ki bi nadomestila zobato kolo, imel manj sreče. V 60. letih je velik del proge nadomestila žičnica, tramvaj vozi le na relativno položnem odseku med Klobensteinom in Oberboznom oziroma Mario Himmelfahrt. To je kot če bi zgradili žičnico med Trstom in Kolonjo, kjer bi potniki lahko prestopili na tramvaj proti Opčinam.

1. junija 1935 so se voznemu parku openskega tramvaja pridružili novi modri tramvaji, štiriosna vozila italijanske tovarne Stanga. Ta povezujejo Opčine s Trstom še danes. Leta 1935 jih je prišlo pet (101-105, naposled so jih prekrstili v 401-405), zadnji dve (106-107, potem 406-407) sta se pridružili med drugo svetovno vojno. Zaradi vojnega pomanjkanja materialov imata ta dva tramvaja še danes lesene klopi brez prevleke. Osi novih tramvajev niso omogočale zavoja med openskima Proseško in Železniško ulico, zato so odsek tramvajske proge med danes dobro znano končno postajo in opensko železniško postajo kmalu zatem zaprli.

Snopi in rdeče zvezde

Tramvaji Stanga so še danes, po mnogih tehnoloških posodobitvah, tisti, ki povezujejo Trst in Opčine. Tramvaja 403 že petdeset let ni več, saj je bil uničen v slavni nesreči pri Blagonji. Tramvaja 405 in 407 pa čakata na popravila oziroma revizijo. 407 je med drugim zadnji z originalnim sistemom upravljanja, z reostatom. Zgodba prvotnih tramvajev pa se tudi še ni zaključila. S prihodom »novih« so iz njih naredili vzdrževalna oziroma tovorna vozila, dva tramvaja, 1 in 6, so pred leti ob okroglih obletnicah popravili in jima dali originalni videz. 6 bo tudi na ogled med Barcolano, 1 pa čaka že leta na odstranitev manjše količine azbesta.

Pa še o vojnah. Tramvaj bi o njih znal povedati marsikaj, od ranjenih vojakov v prvi, do aretacije Rozalije Gulič. Na fotografiji prvega Stanga na Opčinah (102) leta 1935 je jasno razviden fašistični liktorski snop, obstajajo pa tudi fotografije tramvajev leta 1945 z rdečo zvezdo. Zgodb o tramvaju je najbrž preveč tudi za muzej.