Tristo migrantov brez pomoči

Na Tržaškem skoraj 300 migrantov, ki so v Trst prispeli po balkanski poti, ni vključenih v sistem sprejemanja. To pomeni, da spijo na prostem, na trgu pred železniško postajo, v opuščenem silosu ob njej. Težke razmere se zanje nadaljujejo tudi v Italiji. Približno toliko jih je bilo tudi lansko poletje, ko smo prvič opazili velike množice ljudi, ki so prisiljene prenočevati pod milim nebom in se znajti kot je pač mogoče.

Premeščanje ne deluje

To sliko sta včeraj na predstavitvi statističnega poročila za leto 2022 orisala Gianfranco Schiavone in Alessandro Amodeo, predsednik konzorcija ICS in direktor tržaške škofijske Karitas, ki v Trstu in njegovem zaledju z zadrugama Lybra in 2001 skrbita za sprejemanje prosilcev za azil. Položaj je z njima obsodil tudi tržaški škof Henrik Trevisi, ki je poudaril, da prepuščanje obupanih ljudi samim sebi lahko vodi le v povečevanje napetosti in stopnjevanje obupa, ki lahko prinese tudi porast nasilja.

Sistem sprejemanja kot tak dobro deluje, sta orisala Schiavone in Amodeo. Ta temelji zlasti na želji po vključevanju v družbi. V sprejemnih centrih pri Fernetičih in na Božjem polju, petih manjših središčih in skoraj 200 stanovanjih, razpršenih na širšem območju, lahko sočasno gostijo 1300 prosilcev za azil, sta orisala.

Zataknilo pa se je na interni osi, med italijanskim notranjim ministrstvom in tržaško prefekturo, je dejal Schiavone. Težave se vlečejo že leto dni: migrantov ne uspejo več pravočasno vključevati v sistem sprejemanja, čakati morajo več tednov, premeščanje v druge italijanske dežele je počasno in neustrezno. V mesecu juniju, ki se že bliža koncu, so skupno premestili le 30 prosilcev za azil, je pojasnil.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.