Univerza je skoraj prepolovila emisije

Tržaška univerza je v zadnjih letih postala okolju prijaznejša. Z investicijo v nove vire energije in tehnologijo se je razogljičila za dobrih 40 odstotkov, kar krepko presega državno povprečje v primerjavi z drugimi italijanskimi univerzami in institucijami nasploh. V svojem strateškem energetskem načrtu za obdobje 2015-2031 je univerza zapisala, da se kot javna višješolska ustanova sooča z nujnim izzivom našega časa, s trajnostnim upravljanjem energetskih virov v razmerah, ki jih vse bolj zaznamujejo zapletene podnebne spremembe in geopolitične krize.

Iskanje inovativnih rešitev se je na Trgu Evrope začelo veliko prej. Natanko pred desetimi leti je takratni rektor Maurizio Fermeglia, znan kot zagrizen okoljevarstvenik in raziskovalec novih oprijemov na poti proti energetski tranziciji,doumel, da bi lahko na strešno površino univerzitetnih poslopij postavili sončno elektrarno. Zamisel danes ne bi bila inovativna, leta 2016 pa, zlasti v Italiji, še ni bilo razširjeno izkoriščanje javnih površin v okoljevarstvene namene.

»Prestopanje v novo energetsko dobo traja namreč dalj časa, zlasti zaradi birokracije in prilagajanja sistemov v tako velikih strukturah, kot so univerzitetni kampusi,« je povedal energetski menedžer tržaške univerze Luca Bertoni, ki je ekipo Primorskega dnevnika s profesorjem in koordinatorjem študijskega centra Giacomo Ciamician za okolje Alessandrom Massijem Pavanom pospremil na streho, na ogled univerzitetne sončne elektrarne. Skozi tesna vrata zadnjega nadstropja glavnega univerzitetnega poslopja na Trgu Evrope strma lestev pelje do ravne strehe, ki je skoraj v celoti zasedena s fotovoltaičnimi paneli. Le na površini, pod katero se nahaja velika dvorana, jih niso postavili, ker bi lahko zaradi tamkajšnjega velikega lestenca na stropu preveč obremenili streho. »Stanje izboljšujemo postopoma,« je povedal Bertoni, »po več letih lahko trdimo, da smo na dobrem. Delo je bilo za vse nas koristno. Nikakor pa ni bilo lahko. Postopno razogljičenje večje institucije je birokratsko in tehnično zelo zapleteno.«

Pozitivni učinki dolgoletnega prizadevanja so na dlani. Leta 2013, ko univerza ni še proizvajala energije, so za vsa univerzitetna poslopja porabil 965 toe kurilnega olja, nafte in zemeljskega plina ter 10.200.000 kWh elektrike, je navedel inženir. »Razlika pade v oko, če analiziramo podatke iz leta 2024, ko smo na streho že postavili nekaj panelov in se pri gorivih omejili na zemeljski plin (729.708 m3), elektrike porabili za 7.904.211 kWh, sami pa proizvedli 110.000 kWh.« Za leto 2026 predvidevajo, da bo poraba zemeljskega plina okrog 550.000 m3 in elektrike 6.200.000 kWh. Proizvodnja čiste energije pa bo presegla 1.100.000 kWh.

Na vprašanje, ali je v prihodnosti tržaške univerze zapisana samooskrba z električno energijo, je Bertoni odgovoril, da se pravzaprav po desetih letih šele začenja pot v smeri razogljičenja. »Z namestitvijo panelov in novih tehnologij se hitro pride do večjih rezultatov, kot smo opazili. Zdaj pa bo vsak pridobljen odstotek prihranjene ali proizvedene energije zahteval veliko več truda.«

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.