V boju za ohranitev borov se ne bodo vdali

Okoljevarstveniki različnih organizacij in člani združenja Riva Massimiliano & Carlotta napovedujejo, da se v boju za ohranitev borov na južnem delu Grljanja ne bodo vdali. Po njihovih besedah je bila današnja konferenca pristojnih organov in služb o spremembi načrta prenove grljanske obale razočaranje, saj jim je bilo za predstavitev argumentov zoper poseka borov odmerjenega premalo časa. Še več, na začetku sestanka so okoljevarstvenike celo okrcali, ker so pretekli petek sklicali novinarsko konferenco in na njej povedali, kako bodo svoje nasprotovanje cementifikaciji Grljana utemeljili na konferenci pristojnih organov in služb.

Podpredsednik lokalne sekcije okoljske organizacije Legambiente Renato la Rosa nam je po telefonu dejal, da so prepričani, da njihovi pomisleki glede sprememb prvotnega načrta prenove niso bili ustrezno slišani, zato napovedujejo nadaljnje aktivnosti. Okoljevarstvenik je sicer povedal, da je tehnično poročilo okoljske narave na današnjem sestanku predstavil ugledni agronom Andrea Maroé, ki je z argumenti utemeljil, zakaj so na severnem delu Grljana, ki je že prenovljen, morali posekati vse bore. Na podlagi fotografij je pokazal, v kakšnem stanju so bile korenine tistih dreves. Kot je dejal la Rosa, ne želi dvomiti v besede cenjenega agronoma, a vseeno meni, da bi se lahko našla kakšna alternativna rešitev. Po njihovih ocenah so bila tista drevesa v precej dobrem stanju in bi se jih dalo ohraniti.

Podobni logiki so zato sledili tudi na južnem delu, je povedal sogovornik, in v isti sapi dodal, da je strokovnjak Maroé utemeljil, zakaj bi bilo treba temu scenariju slediti tudi na južnem delu. Strokovnjak je namreč povedal, da bo treba zamenjati podzemno infrastrukturo, in če bi se odločili za dvig talne površine in vstavitev prezračevalnega sistema, bi tvegali, da bi se korenine borov na dolgi rok poškodovale in močno ogrozile obstojnost starih dreves. Okoljevarstveniki so opozorili tudi, da je projekt na tem delu Grljana predvideval ureditev rekreacijske cone, po novem pa bodo tu uredili 62 parkirnih mest za avtomobile (namesto sprva predvidenih devet). Tudi ta njihova pripomba je ostala brez pravega odgovora. »Opozorili smo tudi, da nas nikoli niso vključili v proces odločanja, medtem ko so prisluhnili gostincem in klubom, ki tam domujejo,« je še dodal La Rosa, ki se ne bo vdal in bo skupaj s somišljeniki še naprej vodil boj za ohranitev grljanskih dreves.