V manj razvitih državah zlasti ženske žrtve klimatskih sprememb

Suša, neurja, poplave in vročinski valovi so ekstremni klimatski pojavi, ki so zlasti v nekaterih predelih sveta bolj izraziti. Dokazano je, da nosi zanje glavno krivdo človek, kljub temu pa si še ne prizadeva, da bi stanje izboljšal, čeprav sam sebi povzroča neizmerno škodo. Podnebna kriza, posledice, ki jih ima zlasti na življenje žensk, in človekove pravice so vsebine, ki so jih včeraj obravnavali na srečanju Climate crisis, women and Human Rights v okviru mednarodnega simpozija GeoAdriatico zavoda za geopolitične študije Vitale Onlus. Srečanje je priredila akademija za znanstveni razvoj v manj razvitih državah Twas, ki je doma tudi v Trstu.

»Prihodnost je v rokah tistih, ki rešujejo še neznane težave,« je dogajanje v dvorani pristaniške kapitanije uvedel poveljnik Luciano Del Prete, ki je pohvalil sodelovanje med znanstveniki, »z združenimi močmi dosegate rezultate, ki jih sami ne bi mogli«. Twas Unesco sta zastopala izvršni direktor Marcelo Knobel in koordinator programa Max Paoli. Organizacija je zlasti znanstvenicam po celem svetu omogočila izobraževanje na številnih področjih. Marsikatera se danes posveča raziskovanju posledic podnebne krize in iskanju rešitev.

Podnebja ni treba spremeniti, je v svojem predavanju dejala bolivijska biologinja Vania Torrez, spremeniti je treba pristop, ki ga ima človek do okolja. Bolivija je ena od držav, ki najbolj trpijo zaradi podnebnih sprememb, »med prebivalci je že opaziti posledice na zdravje. Plodnost pri ženskah upada, predvsem na območjih, kjer zdravstvena oskrba ni na dosegu.« Ženske, je še dodala, so premalo vključene v debato o okolju, kljub temu, da so najbolj izpostavljene, je ocenila Torrez.

S posledicami klimatske krize v Bangladešu se ukvarja Sara Nowreen, profesorica na Zavodu za upravljanje voda in poplav v Daki. »80 odstotkov žrtev klimatskih sprememb v manj razvitih državah je žensk, saj so veliko bolj izpostavljene, obenem pa izključene iz tistih krogov, kjer padajo odločitve. Tudi v Bangladešu potrebujemo več znanstvenic,« je poudarila.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.