»Podobno kot v drugi polovici lanskega leta, beležimo v Trstu tudi v prvih petih mesecih tekočega leta porast števila prihodov beguncev, kar je posledica mednarodnega dogajanja, kateremu se končna postaja balkanske poti ne more izogniti. Podatek nedvoumno ovrže izjave lokalnih politikov v zvezi z učinki omejevanja prihodov, ki naj bi jih imela ponovna uvedba kontrol na notranji meji, ki je med drugim nezakonita, kot je v jasnem sporočilu zapisala Evropska komisija.« Predsednik konzorcija za solidarnost ICS je s predstavnicami Diaconia Valdese in Linea d’Ombra postregel s podatki o prihodih beguncev v prvih petih mesecih v letu in opozoril na institucionalne pomanjkljivosti pri zagonu azilnega postopka na kvesturi in na nepravilnosti v sistemu sprejemanja.
Brez prošnje za azil ni za nevidne begunce mesta v sprejemnem centru. »Prošnjo za azil vloži v Trstu dnevno največ deset oseb, kar pomeni, da gre za pojav, ki ga je povsem mogoče obvladati in ki nikakor ne opravičuje neverjetne vrste zapuščenih ljudi pred kvesturo, ki tam ždijo tedne, mesece. To je dokaz slabega upravljanja in nezakonitih praks na kvesturi, ki so namenjene izključno odlašanju z registracijo prošnje za azil in posledično dostopom do sprejema, s ciljem, da bi ustvarili nelagodje z vse več nevidnih ljudi na ulici,« je dejal Schiavone.
Marta Pacor, operaterka organizacije Diaconia Valdese, je predstavila vzorčne podatke, zbrane med januarjem in majem letos v okviru spremljanja beguncev z IRC v okolici železniške postaje. Srečali so 4348 oseb -povprečno 870 na mesec, kakih 30 na dan. »V primerjavi z istim obdobjem lani smo zabeležili 46 odstotkov več prihodov beguncev. Zaprtje schengenskega območja in okrepitev mejnih kontrol dolgoročno nista spremenila želje ljudi po migraciji, ki jo ženejo globlji individualni, družbeni in globalni vzroki.«
Povečanju števila prihodov pa sledi izrazit upad števila tistih, ki nameravajo ostati v Trstu.
Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.