V Tini jami so se najedli ostrig

Kraške jame so polne arheoloških dragocenosti. Za njihovo odkrivanje je potrebno ekipno delo jamarjev in arheologov. Ravno arheološkim izkopavanjem je bil namenjen posvet, ki ga je v sredo v dvorani Luttazzi v Skladišču 26 Starega pristanišča priredil jamarski odsek tržaškega alpinističnega kluba CAT.

Splošen oris dela arheologov v jamah na Krasu je podal Roberto Micheli, uslužbenec Zavoda za varstvo arheološke, umetnostne in krajinske dediščine Furlanije - Julijske krajine. »Začetki te dejavnosti segajo v sedemdeseta leta 19. stoletja, najprej so jamarji stopili v dostopnejše, manj navpične jame, kot je Vlaška jama pri Nabrežini. Takrat so se ljudje začeli resneje ukvarjati z jamarstvom, med raziskovanjem podzemlja pa so naleteli na arheološke ostanke,« je povedal. Najdbe iz tistega obdobja v Trstu hranijo muzej Winckelmann, Naravoslovni muzej in muzej ob Briškovski jami.

Za arheologe je ena najzanimivejših Tina jama pod Volnikom. O tamkajšnjih izkopavanjih so spregovorili cerovska arheologinja Elena Leghissa, sicer raziskovalka Inštituta za arheologijo na ZRC SAZU v Ljubljani, Federico Bernardini z beneške univerze Ca’ Foscari in Francesco Boschin, arheolog ter raziskovalec Univerze v Sieni. Med najzanimivejša odkritja sodi bakreno bodalo izpred 4000 let, podobno tistim, ki so jih uporabljali koliščarji na Ljubljanskem barju. Veliko pa je bilo v jami tudi živalskih in človeških kosti ter zob. Pa cel kup ostrig. »Morda ostanek prazgodovinske pojedine,« se je pošalil Bernardini.

Več v nedeljski izdaji Primorskega dnevnika