V Trstu gostil malega Ahmada, ki je v Gazi izgubil obe nogi

Na včerajšnjem shodu za Palestino v Trstu so bili tudi taki, ki so v prvi osebi vpleteni v dogajanje na Bližnjem vzhodu. Upokojeni zdravnik Nico Guerrini je lani na svojem domu tri mesece gostil malega Ahmada, ki je v eksploziji hiše na severu Gaze izgubil vso družino, ostal je tudi brez obeh nog.

V Italijo so ga evakuirali s stricem Ibrahimom, ki je malčka posinovil. »Potrebno je bilo veliko potrpljenja in empatije. Bila pa je to izkušnja, ki je ne bom nikoli pozabil. Ahmada, ki se je kasneje preselil v Bologno, sem sprejel k sebi kot bi bil moj vnuk, stal sem mu ob strani in mu poskušal nuditi tisto toplino, za katero je bil prikrajšan pri rosnih štirih letih,« je povedal Guerrini, ki kljub upokojitvi vsak teden nudi brezplačno zdravniško pomoč v ambulanti skupnosti Svetega Egidija v Ulici Romagna.

»To ni vojna, je genocid«

Videti pa je bilo tudi prebivalce Gaze: z možem Muhammadom in hčerkicama Mayo in Julyo je po tržaških ulicah ponosno stopala Weam, Palestinka, ki je pred dobrim letom dni v Trstu našla pribežališče pred bombami.

Med protestnicami, ki so dokazale, da jim ni vseeno za masaker, ki smo mu priča v Gazi, so bile tudi Cecilia, Irma, Marwa, Aurora in Clara, dijakinje tržaškega klasičnega oziroma jezikovnega liceja Petrarca, ki opažajo, da človeštvo vedno znova dela napake, o katerih se učijo med poukom zgodovine. »Vsakič rečemo nikoli več, tisti nikoli več pa je v resnici vedno znova,« so povedale in poudarile, da v primeru dogajanja v Gazi ne gre za vojno. »To ni vojna med nasprotujočima si stranema. To je genocid, ki ga ena, močna in z orožjem opremljena stran, izvaja nad drugo stranjo, ki je povsem nemočna.«