Včeraj so na Trgu Hortis še zadnjič zapekli tržaški pršut v kruhu

»Bom napisal jaz kaj o zaprtju Siore Rose.«

»Ja, ampak moraš napisati nekaj epskega, na primer, da zapira kraj, kjer si spoznal sendviče s hrenovkami in oranžado.«

Tako se je avtor tega članka pogovarjal s svojim očetom, ko je slišal, da zapirajo zgodovinski lokal na Trgu Hortis.

In res, dober mesec po napovedi, so včeraj tam še zadnjič zapekli tržaški cotto in crosta, kuhan pršut v kruhu.

Lokal, ki so ga odprli leta 1921 kot Bar Vittorio Veneto, so lastniki, družina Facco, prevzeli leta 1975. Bifeja pa ne zapuščajo zaradi slabih poslov, kje pa. Bolj so stremeli po zasluženem počitku. Želeli pa bi si vsekakor, da bi se v lokalu nadaljevala tradicija pristne tržaške kuhinje in v Trstu krožijo govorice o novih upraviteljih ter predaji starih receptov. Dogovorjenega pa ni še nič.

V četrtek je bil zadnji večer pred zaprtjem in avtorja in spremstvo so, ko smo vstopili, pozdravili s tržaškim »volentieri,« lokal je bil nabito poln. »Razen, če se ne bi usedli k šanku.« Nostalgija je bila premočna in smo se. Pred nami so bili izobešeni listki zadovoljnih domačinov in turistov, ki so hvalili vse, predvsem pa jabolčni zavitek. Vsaj do vnovičnega odprtja avtorjev zavitek zdaj nima več konkurence. V upanju, da jo bo na Trgu Hortis kaj kmalu spet imel.