Vprašanje prosekarja: možne rešitve za LAS Kras

Vino prosekar bi moralo obvezno ohraniti svoje izvorno ime, prav tako obvezna bi morala biti uporaba grozdja sorte glera za pridelovanje omenjenega vina. Območje pridelovanja bi morali omejiti na kraški rob pri Proseku, Kontovelu in Križu, obvezno bi morali tudi uporabiti t.i. predniško metodo pridelovanja. Dalje bi morali prepovedati uporabo grozdja sorte vitovska za pridelovanje prosekarja, prav tako ne bi smeli hkrati uporabljati imena Prosecco DOC ter t. i. metode Martinotti za pridelovanje vina. Oceniti bo še treba smotrnost uporabe grozdja sorte malvazija, dalje uporabe t.i. klasične metode pridelovanja in pridelovanja sladkega vina iz pozne trgatve oz. posušenega grozdja (»passito«). Predvsem pa bi morali rešiti glavni kamen spotike med zagovorniki in nasprotniki vključevanja v pravilnik za Prosecco DOC, kjer so predstavniki Društva Prosekar in Društva vinogradnikov s Krasa na nasprotnih bregovih: prvi se zavzemajo za vključitev, drugi pa ji nasprotujejo.

To so ugotovitve Lokalne akcijske skupine (LAS) Kras o možnih korakih za dosego kompromisa o uporabi imena »prosekar« in morebitni vključitvi v konzorcij Prosecco DOC v okviru dosedanjih dejavnosti za mediacijo med zagovorniki in nasprotniki vključitve. Pri LAS Kras tako ugotavljajo, da imata tako Društvo Prosekar kot Društvo vinogradnikov s Krasa podobno poslanstvo: zaščititi domače proizvode, ohranjati tradicijo in identiteto, spoštovati naravo, krepiti domače vinogradništvo in stremeti h kakovosti.

Z dobro strategijo pri pripravi pravilnika bi proizvajalci lahko ciljali na t.i. »premium ceno« B2B približno 15 evrov na steklenico. Če bi se vključili v Prosecco DOC, bi teoretično v prvem letu proizvedli 7000 steklenic v vrednosti 105.000 evrov, enak bi bil tudi kumulativni seštevek, po desetih letih pa bi bilo število proizvedenih steklenic kar 100.000 v vrednosti 1,5 milijona evrov ter s kumulativnim seštevkom v višini kar 6,9 milijona evrov. Za dosego tega je treba imeti natančno strateško vodstveno načrtovanje in restriktiven pravilnik, ki bi ščitil tradicije ter pridelovanje prosekarja omejil na podobmočje kraškega brega med Prosekom, Kontovelom in Križem. S sredstvi za ta projekt bi lahko obnovili in z vinogradi poselili opuščene paštne kraškega brega, kar bi pomenilo nezanemarljiv družbeni vidik projekta. Tudi konzorcij Prosecco DOC bi imel od tega koristi, saj bi se povečala proizvodnja in posledično promet (v desetih letih teoretično za 2,1 milijarde evrov), poleg tega bi se verjetno tudi sam konzorcij usmeril v tržni model, ki bi ga zaznamovalo večje spoštovanje narave in tradicije z zmanjšanjem uporabe glifosata, pesticidov, konzervansov in drugih kemikalij.