Vse večja potreba po rejniških družinah

Lani je bilo v Trstu 35 otrok in najstnikov v rejništvu, kar je okoli 30 odstotkov več kot leto prej. Namen rejništva je, da se pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, vzgoja, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje. Ker so potrebe po novih rejniških družinah velike oz. večje, kot je trenutni interes ljudi, se je center za socialno delo Občine Trst odločil, da priredi tri srečanja, na katerih bi ljudi seznanili z osnovnimi informacijami o tem, kako se izvaja postopek izbora novih rejniških družin in na ta način povečali »banko« potencialnih novih rejnikov.

Podrobnosti informativnih tečajev, ki bodo potekali 26. februarja ter 4. in 11. marca med 16.30 in 18. uro v Centru za rejništvo v Ul. Rossetti 27, je včeraj predstavil odbornik za socialne zadeve v mestni vladi Massimo Tognolli. V družbi predstavnic rejniškega centra Elene De Cecco in Paole Tagliapietra je postregel s statističnimi podatki, ki govorijo v prid tezi, da se število družin, ki tako ali drugače potrebuje pomoč občinskih socialnih služb povečuje.

Rejništvo kot celostno skrb za otroke in mlade, ki iz različnih razlogov začasno ne morejo živeti v svoji matični družini, sta opisali socialni delavki. Paola Tagliapietra je tako poudarila, da je pri rejništvu zelo pomembno, da rejniška družina spodbuja in ohranja stik z otrokovo matično družino oz. njenimi člani, če je to seveda v otrokovo korist. Prvotni namen rejništva je namreč, da se otroci vrnejo k staršem, čeprav je dejanska vrnitev v praksi precej manj pogosta ali celo redka, saj v mnogih primerih niso izpolnjeni pogoji za vrnitev otroka domov. Primeri, ko starši zmorejo zdravljenje in urejanje življenja, se stabilizirajo in dobro zaživijo z otrokom, sicer obstajajo, čeprav so zgodbe s srečnim koncem bolj redke.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.