Z urbano regeneracijo do izboljšanja razmer in socialne vključenosti

Javno zasebna partnerstva so inovativna oblika financiranja urbanih projektov, s katero lahko občine, kljub omejenim lastnim sredstvom, uresničijo načrtovane projekte. O tem, kako bi lahko na etičen način povezovali vizije in izvedbe ter reševali večplastne probleme v zapostavljenih mestnih območjih, se je včeraj dopoldne govorilo na strokovnem posvetu v Skladišču 26. Organiziral ga je oddelek za prostorsko načrtovanje Občine Trst, na njem pa so različni predavatelji pojasnili, kaj pravzaprav pomeni urbana regeneracija.

Občinstvo je lahko slišalo, kateri so cilji javne uprave. Po besedah pristojnega odbornika Micheleja Babudra pri urbani regeneraciji ne smejo upoštevati samo oživitve posameznih degradiranih mestnih območij, tako imenovanih sivih con, ampak morajo ciljati na izboljšave gospodarskih, fizičnih, socialnih in okoljskih razmer, tudi integracije in socialne vključenosti.

Urbano regeneracijo na primeru Trsta je opisala občinska arhitektka Beatrice Micovilovich. Najprej je izpostavila regeneracijo Kavane, ki je nekoč veljala za četrt, ki se je je bilo treba izogibati. Nato je izpostavila ustvarjanje peš con, katerim so se Tržačani sprva odločno zoperstavljali, saj v njih niso videli velikih koristi. »Je že res, da se je treba urbane regeneracije lotiti s konsenzom prebivalcev, a na primeru Trsta smo videli, da je z nekaterimi projekti prav nadaljevati tudi, ko ljudje negodujejo,« je dejala arhitektka in spomnila, da se danes nihče ne pritožuje, da ni več parkirišč na Velikem trgu ali v Ulici san Nicolò.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.