Zahtevajo razpršen muzej antifašizma

Pred 84 leti, 18. septembra 1938, je fašistični diktator Benito Mussolini na Velikem trgu v Trstu razglasil rasne zakone, s čimer se je uradno začela rasna segregacija italijanske judovske skupnosti.

V nedeljo dopoldne, na obletnico sramotnega dogodka, je Odbor za solidarnost in mir Danilo Dolci na trgu ob tabli, ki spominja na razglasitev zakonov, priredil spominsko svečanost v sodelovanju s tržaškim odsekom Vsedržavnega združenja partizanov Italije (VZPI-ANPI) in društvom Tina Modotti. Zapela sta tržaški pevski zbor Coro sociale in partizanski zbor Coro popolare della Resistenza iz Vidma.Prireditev, med katero so jasno obsodili vsakršno obliko nestrpnosti in rasizma, so organizatorji izkoristili za zbiranje podpisov pod peticijo, v kateri pozivajo k ureditvi razpršenega muzeja antifašizma v Trstu.

Med drugim je odbor Dolci Občino Trst pozval k preureditvi in povečavi table na Velikem trgu, ki spominja na razglasitev rasnih zakonov; predlagali so, da bi se zapis na tabli v italijanščini prevedel še v slovenščino, angleščino in nemščino. Poleg tega so pristojne spet pozvali k poimenovanju rožnega vrta sredi Trga Oberdan po tržaškem pisatelju Borisu Pahorju. Rožni vrt obkroža kip zaljubljencev: kipar Marcello Mascherini ga je izdelal v spomin na Pina Robustija, ki so ga nacisti aretirali, ko je na trgu čakal na ljubljeno Lauro. V Rižarni so ga ustrelili, pred smrtjo je ljubezen do svoje Laure izpovedal v poslednjem pismu. Lučaj stran od kipa stoji tudi stavba nekdanjega poveljstva SS-ovcev, v njenih kletnih prostorih so še ohranjene celice, v katerih so zapirali in mučili ljudi (med drugimi tudi Borisa Pahorja). Pater Placido Cortese in drugi mučeniki mučilnic niso zapustili živi. Odbor Dolci si želi preureditve prostorov trpljenja, z namenom da bi se ohranili in bodoče rodove opominjali na strahote, ki so se tam dogajale.

Nazadnje pa odbor v peticiji predlaga postavitev večje in vidnejše table na prvem peronu tržaške železniške postaje v Ulici Flavio Gioia, od koder so nacisti na živinske vagone gnali jude in politične nasprotnike režima ter jih v konvojih deportirali v koncentracijska in uničevalna taborišča v Nemčiji in na Poljskem, od koder se jih je vrnila le peščica.