Ponedeljek, 22 april 2024
Iskanje

Zakaj slovenska manjšina potrebuje jezikoslovje

Ko govorec ne živi v slovenskem okolju, zmanjka vmesni jezikovni register, ki mu na primer pomaga, da se uspešno sporazume z mehanikom

Trst |
16. sep. 2020 | 18:50
Dark Theme

Trst bolj kot psihoanalizo potrebuje jezikoslovje. Pogosto namreč prihaja do težav pri dojemanju in sprejemanju jezikovne identitete, ker je bila ta dolgo predmet ideološkega izkrivljanja, kulturnih očitkov in se nanjo po navadi gleda zgolj iz družbenega in političnega zornega kota. Tržaška stvarnost zato še kako potrebuje znanstvene monografije, kakršna je Da sistema a simbolo. La lingua slovena in Italia tra linguistica, sociologia e psicologia (Od sistema do simbola. Slovenski jezik v Italiji med jezikoslovjem, sociologijo in psihologijo). Tako čisto neposredno je v torek zvečer pred tržaško kavarno San Marco na predstavitvi publikacije, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Aracne editrice v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom in s podporo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, povedala nekdanja profesorica filozofije jezika na tržaški univerzi Marina Sbisà.

Slorijeve raziskovalke Matejka Grgič in Susanna Pertot in Marianna Kosic so s celovitim pogledom in prepletanjem treh različnih strok - jezikoslovja, sociologije in psihologije - skušale razložiti položaj jezika slovenske skupnosti v Italiji med identitetnimi dilemami, vplivom večinskega jezika in drugimi izzivi. Zakaj potrebujemo tovrstni pristop? Tako še Marina Sbisà: »Znanstveno raziskovanje izničuje razlike in pogojeno pojmovanje. Vse jezike se namreč preučuje na podlagi istih kriterijev ne pa nekega namišljenega družbeno-kulturnega prestiža. Jezikoslovje je veda, ki uresničuje enakopravnost. Na tej osnovi tudi slovenska skupnost v Italiji ni več nek unicum, temveč ena izmed tolikih jezikovnih skupin ali skupnost, ki se sooča s podobnimi problemi kot ostale manjšine.« V Trstu, kjer se je dolgo veljalo geslo "Nella Patria de Rossetti no se parla che italian" (v domovini Rosettija se govori samo italijansko), je po njenem mnenju vse to prej kot samoumevno. To pa seveda ne pomeni, da so težave zanemarljive ali da jih je mogoče enostavno rešiti brez skrbno premišljene strategije.

Več v jutrišnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava