Zakaj zeleni prehod ni vedno družbeno pravičen

Giovanni Carrosio poučuje na Univerzi v Trstu sociologijo okolja in teritorija, v glavnem se ukvarja z družbenim pogledom na zeleni prehod ter vsestranskimi vprašanji, vezanimi na podeželje.

Zakaj je v zelenem prehodu pomembna socialna plat?

Zeleni prehod je strukturalna sprememba naše družbe, ki gre v smer večje trajnosti in »sprave« med družbo, gospodarstvom in ekosistemi. To lahko dosežemo na različne načine, preti pa nevarnost, da pri tem ne upoštevamo vpliva zelenega prehoda na družbo. Pri tem mislim predvsem na razogljičenje, torej vse, kar bi naše gospodarstvo spremenilo v ogljično nevtralno ekonomijo. To lahko ima posledice za družbo, ne bo pa jih nujno imelo.

Kaj pa mobilnost?

Ta je lahko družbeno nevtralna, a je vse odvisno od tega, kakšno pot uberemo.

Ker si lahko električne avtomobile privošči malokdo?

To je en vidik.. Zeleni prehod se mora soočati z neenakostmi. Znatno bolj vključujoča pot bi bila, če bi avtomobil ne bil več osrednje prevozno sredstvo, temveč eno od mnogih. Nujno je okrepiti javni prevoz, morda ga tudi narediti brezplačnega za nekatere skupine. Po mojem mnenju je v Trstu ponekod tudi zapleteno hoditi, zgodovinsko gledano pa je bilo prav tukaj veliko pešakov. Pomislimo na vsa zapuščena stopnišča in poti, ki vodijo s Krasa v mesto. Zamisliti si moramo mobilnost, ki zaobjema vse in zagotavlja otrokom in starejšim, da se premikajo. V Trstu lahko zlahka urediš mobilnost brez avta, na Krasu je to bolj zapleteno.

Med vašimi predlogi v nedavnem dokumentu organizacije WWF o urbanem zelenem prehodu zagovarjate zelena neprofitna stanovanja. Kakšno je stanje v Trstu in Italiji?

Stanje je dramatično. Na to temo ne obstajajo strukturirani javni projekti. Dom je eden od osrednjih krajev, v katerih moramo zgraditi zeleni prehod, saj lahko le tam pospremiš osebe v spremenjen življenjski slog. Dom bi moral postati bolj učinkovit in udoben, obenem tudi odporen na podnebne spremembe. V Trstu imamo, kot v mnogih drugih mestih, problem vročinskih valov in toplotnih otokov, ker imamo predele mesta, ki so povsem zacementirani. Zato je tam za tri ali štiri stopinje topleje kot drugod.