Kako naj se spet približa italijansko govoreče Istrane, ki so zapustili Istro in Dalmacijo, in tiste, ki so tam ostali - oziroma njihove naslednike? S tem vprašanjem se sooča v teh dneh kulturni krožek Istria, ki je v tržaški Hiši glasbe priredil posvet na to temo.
»Naslov posveta je emblematičen,« je medijem pred včerajšnjim odprtjem posveta Esuli e Rimasti: Ricomporre un’identità dejal predsednik krožka Ezio Giuricin. »Krožek Istria si od nekdaj, letos pa še posebej, nadeja, da bi sprožil dialog o tej temi, ki je za Italijane vzhodnega Jadrana ključnega pomena,« je poudaril. »V svetu, ki se tako naglo spreminja, moramo uveljaviti in zaščititi našo identiteto ter ohraniti vezi s koreninami,« je pristavil. »Ta identiteta se sooča z velikimi problemi, zlasti v mlajših generacijah, v potomcih ezulov in tistih, ki so ostali. Zato nameravamo v teh dneh sprožiti debato in razmislek o konceptu identitete, nacionalni zavesti, kulturni in jezikovni zavesti. Predvsem pa nameravamo zaustaviti drsanje proti dnu s konkretnimi predlogi in projekti,« je dejal Giuricin. Ob koncu današnjega dela posveta nameravajo udeleženci strniti svoje predloge v Tržaško listino.
Kakšni pa so danes odnosi med ezuli in Italijani, ki so ostali v Istri in Dalmaciji? »Razdejanje dvajsetega stoletja, vojna, eksodus, so pustili globok pečat na Italijanih vzhodnega Jadrana. Razdelilo jih je med tiste redke, ki so ostali, in tiste, ki so bili prisiljeni oditi. Zapustiti svoje zemlje je bilo zelo težko, tudi danes ni enostavno ponovno zgraditi teh odnosov, znova sestaviti to skupnost,« meni Giuricin. »Na eni in na drugi strani opažamo velike napore in projekte, ki delajo na skupni italijanski identiteti. Delamo na tem, prve sadove pa smo že opazili,« je poudaril organizator srečanja.
Danes pa bodo v glavni dvorani Hiše glasbe spregovorili predstavniki raznih organizacij oziroma izvedenci, ki bodo na koncu dneva strnili svoje misli v Tržaško listino o skupni identiteti ezulov in tistih, ki so ostali v Istri in Dalmaciji.