Železniški promet za trajnost pristanišča

V tržaškem pristanišču se vije kar 70 kilometrov tračnic, ki omogočijo hitro prehajanje blaga z ladij na vlak. Trst je namreč s Tržičem najpomembnejše železniško pristanišče južne Evrope, kjer je železniška povezava temeljnega, skoraj vitalnega pomena. Poleg zabojnikov je danes mogoče na vlak natovoriti tudi polpriklopnike, ki bodo svojo pot, ob koncu potovanja z vlakom, s tovornjakom lažje nadaljevali.

Blago odhaja in prihaja v tržaško in tržiško pristanišče z vlakom iz osmih avstrijskih mest, desetih nemških, enega belgijskega, dveh luksemburških, dveh čeških, treh slovaških, dveh švicarskih, enega madžarskega mesta in po novem tudi iz slovenskega Velenja. Intermodalne tedenske povezave urejata družbi Adriafer in Alpe Adria. Storitev velja za eno od najbolj učinkovitih na evropski ravni, saj povezuje Sredozemlje s srednjo Evropo.

»V Furlaniji - Julijski krajini so tri pristanišča. Novih infrastruktur ne potrebujemo, nujna pa je njihova posodobitev in pravilno upravljanje,« je dejal D'Agostino na včerajšnjem posvetu v znanstvenem parku Area.

Železniškega prometa je danes za 55 odstotkov več kot leta 2015. Polovico zabojnikov, ki je prišlo ali je odhajalo iz pristanišča leta 2021, se je peljalo po železniški progi, kar pomeni, da je cilj, ki ga je Evropska unija postavila do leta 2050, že dosežen.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.