Sadja bo manj, vina verjetno tudi

Škodo, ki so jo zimske zmrzali in spomladanske pozebe povzročile na vinski trti in v sadovnjakih, je še vedno težko dokončno oceniti, vendar pa v Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica ocenjujejo, da je prizadetih okrog 500 hektarov vinogradov v Vipavski dolini. Nekaj škode zaradi spomladanske zmrzali je tudi v briških in kraških vinogradih, pojasnjuje Mojca Mavrič Štrukelj iz novogoriškega zavoda. »Gre za mikrolokacije, prizadetost je odvisna od tega, kje se nahajajo posamezni vinogradi,« opozarja specialistka za vinogradništvo Mavrič Štrukljeva.
Med najbolj prizadetimi so vinski trsi različnih pinotov, laškega rizlinga, cabernet sauvignona in merlota. Škoda v posameznih vinogradih pa je bila odvisna tudi od kondicije vinske trte - mnoge vinograde je poškodovala tudi zaradi večje prizadetosti po lanski toči, različni bolezni vinske trte in drugega. Vinske trte so na Vipavskem prizadete okrog 30 odstotkov, na posameznih lokacijah pa tudi med 80 in 100 odstotkov.
»Prizadetost vinogradov je tolikšna, da bodo morali lastniki mlajših vinogradov le-te pomlajevati, za starejše pa obstaja veliko vprašanje, ali jih bodo lastniki sploh obnovili,« razlaga Mavrič Štrukljeva. Zmrzal in močna burja sta terjali svoj davek tudi v sadovnjakih. V zgornjem delu Vipavske doline so poškodovani predvsem nasadi marelic, češenj in delno tudi breskev in kakijev, na spodnjem delu doline pa breskev, marelic, češenj, hrušk in jabolk.
Škoda je ogromna, težko jo v celoti že ocenimo, saj se bo marsikaj pokazalo še med spomladansko in poletno rastjo, pa poudarja sadjar in vinogradnik Franc Vodopivec. Ob tem je še opozoril, da je do zadnjih naravnih nesreč prišlo ravno v trenutku, ko so primorske kmetije že močno finančno izčrpane. Prav tako so vinogradnike v zadnjih dveh desetletjih močno izčrpali slovenski trgovci.
»V tako dogajanje bi morala končno poseči država in z ukrepi poseči v pridelovalno verigo,« opozarja Vodopivec. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj pa pojasnjuje, da si bodo prizadevali, da bi vinogradnikom priznali vsaj tako odkupno ceno grozdja, ki bi pokrila stroške pridelave. Zato so se s pismom in prošnjo po pogovoru že obrnili na kmetijskega ministra Franca Bogoviča. Brez ukrepov in pomoči države bodo težko ohranjali pridelavo grozdja in sadja na sedanji ravni, medtem ko bo za razvoj in samooskrbo potrebno narediti še kaj več.