»Manjšinsko gospodarstvo ne obstaja«

»Občutek imam, kot da bi še vedno želeli biti obmejno območje oz. slepo črevo nekoč Italije, danes Evrope. Tako postajamo evropska periferija, kjer ni razvoja in s katere se mladi perspektivni kadri izseljujejo v bogatejše in priložnosti polne predele sveta,« pravi Robert Frandolič, predsednik Slovenskega goriškega gospodarskega združenja (SGGZ). V pogovoru za Primorski dnevnik je Frandolič razkril svoje poglede na razmere v goriškem gospodarstvu, pa tudi na stanje slovenske narodne skupnosti na tem področju. »Kot skupnost nismo razvili modela oz. strategije za gospodarski razvoj našega prostora, preveč smo investirali v druge nepridobitne sektorje in pri tem pozabljali na gospodarstvo,« meni Frandolič, ki goriškemu združenju predseduje od leta 2011.

Kako gledate na današnje razmere v goriškem gospodarstvu? Opažate kakšen znak okrevanja?
Posledice najhujše svetovne finančne in gospodarske krize na goriško gospodarsko tkivo je težko spregledati. Zaprte izložbe trgovin v centru mesta ter razpadajoči obrtni ali industrijski obrati so dokaz, da je kriza močno zaznamovala gospodarstvo. Res je tudi, da lokalna politika in ustanove, ki predstavljajo podjetnike, po osmih letih krize niso oz. nismo uspele izdelati strategije ali instrumentov, ki bi našim podjetjem pomagali prebroditi te težke trenutke. Menim, da se drugi predeli Italije in Slovenije hitreje razvijajo in se bolje zoperstavljajo hudim ekonomskim in socialnim problemom našega časa. Občutek imam, kot da bi še vedno želeli biti obmejno območje oz. slepo črevo nekoč Italije, danes Evrope. Tako postajamo evropska periferija, kjer ni razvoja in s katere se mladi perspektivni kadri izseljujejo v bogatejše in priložnosti polne predele sveta. Še vedno pa ostajajo posamezniki, ki s trdim delom, vztrajnostjo in obilico poguma začenjajo nove podvige v turizmu, kmetijstvu, trgovini in ostalih obrtnih dejavnostih. Ravno ti posamezniki mi vlivajo upanje, da se počasi stvari premikajo na bolje.

Kateri sektorji so v najhujših težavah in katerim je uspelo zdržati?
Vsi sektorji so v krizi. Problem ni v sektorju, temveč v posameznem podjetju oz. podjetniku. Propadajo podjetja, ki nimajo primernega poslovnega modela ter se ne znajo ali nočejo prilagajati novim poslovnim pogojem. Podjetnik se mora stalno prilagajati in biti inovativen v vseh pogledih.

Kakšno pa je »stanje manjšinskega gospodarstva«?
Na to vprašanje težko odgovorim, ker »manjšinsko gospodarstvo« po mojem mnenju ne obstaja. Morda je pred 30 in več leti, ko smo bili vezani na sistem s planskim upravljanjem in ko so še veljali posebni politični pogoji, res obstajalo. Danes podjetja samostojno nastopajo na trgu in so avtonomna pri upravljanju in sprejemanju odločitev. Če me sprašujete, če ima naša skupnost - nalašč ne uporabljam izraza manjšina -, primerno gospodarsko tkivo za samostojen socialni in ekonomski razvoj, pa vam lahko mirne duše odgovorim, da nimamo takega gospodarstva in še tisto, kar smo imeli, smo v zadnjih letih zapravili. Kot skupnost nismo razvili modela oz. strategije za gospodarski razvoj našega prostora, preveč smo investirali v druge nepridobitne sektorje od kulture do športa in pri tem pozabljali na gospodarstvo. Dejstvo je, da imamo preveč kulturnih hramov, nimamo pa trgovskih ali gospodarskih domov.
Drugi problem je v tem, da smo premalo podjetni in nam ni blizu pojem poslovnega tveganja. S tako filozofijo bomo težko razvili inovativna podjetja, ki bodo zaposlovala dobro plačan izobražen kader.

V prihodnjih mesecih se bosta goriška in tržaška Trgovinska zbornica združili. Je spojitev za Gorico nekaj pozitivnega ali negativnega? Kaj pa za sam SGGZ? Deželna uprava se med drugim ogreva za eno samo deželno trgovinsko zbornico ...
Po mojem mnenju je združitev goriške in tržaške trgovinske zbornice začasne narave. Kaže, da je že v pripravi zakon za enotno deželno trgovinsko zbornico, tako da je samo še stvar časa, kdaj se bo to zgodilo. Kot je tudi samo še stvar časa ponovna združitev SGGZ in SDGZ.
Združitev zbornic bo žal Gorico še bolj osiromašila, saj bodo odločitve sprejemali prej v Trstu in morda kasneje v Vidmu. Skupaj s SDGZ in ostalimi predstavniki Gospodarskega foruma delamo na tem, da bi nova zakonodaja o trgovinskih zbornicah predvidevala stalnega predstavnika slovenskega gospodarstva v upravnem odboru enotne deželne zbornice.

Kaj načrtujete pri SGGZ v prihodnjih mesecih?
Pred sabo imamo dokaj naporno obdobje. Čaka nas izvolitev novega odbora našega združenja in kot že omenjeno ponovna združitev s SDGZ. Sodelujemo pa tudi pri pripravah predavanj in srečanj v sklopu 70-letnice SDGZ. Medse bomo povabili uspešne zamejske podjetnike in gospodarstvenike, ki poslujejo v tujini, skupaj z uglednimi ekonomisti in gospodarstveniki bomo analizirali morebitne strateške razvojne modele za naša podjetja. Skratka, dela ne bo manjkalo!