Sadno drevje »misli«, da je pomlad

Sadno drevje »misli«, da je pomlad. Zaradi nadpovprečno visokih temperatur za ta letni čas je v zadnjih dneh v raznih krajih na Goriškem in zlasti v Vipavski dolini vzcvetelo kar nekaj vrst sadnih dreves. Medtem ko so se gozdovi in kraška gmajna že obarvali v jesenske barve, v sadovnjaku v Štandrežu naenkrat cvetijo jablana, hruška in češnja.
V zadnjih letih je jesensko cvetenje posameznih sadnih dreves vse pogostejše. Vzrok zanj pripišemo vplivu stresnih vremenskih razmer na rastline skozi vso vegetacijsko obdobje. K cvetenju še zlasti prispevajo visoke temperature v poznem poletju in zgodaj jeseni, ki jim sledijo nagle, lahko tudi krajše ohladitve in ponovne otoplitve. Rastline tako spremenljivost vremenskih razmer razumejo po svoje; v sadnem drevju se sprožijo fiziološke motnje, zaradi katerih se v nepravem času prebudijo rastni hormoni, ki so odgovorni za razcvet rodnih brstov, ki takrat že pripravljeni čakajo na prihodnjo pomlad.
Jesensko cvetenje ni množičen pojav, po navadi zacvetijo le posamezna drevesa ali veje. Od teh cvetov ne moremo pričakovati plodov, saj jih uniči prva jesenska slana. Plod se tako ne bo razvil, brst pa cvetenja spomladi ne bo mogel ponoviti, zato na sadnih drevesih, ki te dni cvetijo, gre prihodnje leto pričakovati manjši pridelek.