Il Fatto Quotidiano o goriški aroniji

Ne dogaja se ravno pogosto, da vsedržavni italijanski mediji pišejo o naših ljudeh. Gre navadno res za posebne podvige. Tokrat je ta čast doletela 27-letnega Goričana Luko Sanzina, o katerem je objavljen daljši članek na spletni strani vsedržavnega dnevnika Il Fatto Quotidiano.
V članku z naslovom »Nič pisalne mize in urada. Izbral sem podeželje za gojenje supersadeža« Il Fatto Quotidiano pohvalno piše o Sanzinovi dejavnosti, gojenju aronije in ugotavlja, da je Luka Sanzin edini pridelovalec aronije v Italiji. Gre za zelo zdrav sadež, ki vsebuje številne antioksidante in vitamine. »Klasičen študij me je naučil, da nas bo lepota rešila, v kmetijstvu pa sem spoznal, da delo nazadnje poplača«, je povedal Luka Sanzin. »Vse se je zgodilo slučajno, ko sem leta 2012 prvič poskusil aronijev sok. Z očetom sva odpotovala na Poljsko, ki je prva svetovna pridelovalka tega sadeža in sem pridobil vse potrebne informacije za njegovo gojenje. Šlo je za zavestno odločitev, s katero nameravam ovrednotiti teritorij, na katerem živim«, je med drugim dodal Luka Sanzin.
O Sanzinovem podjetju smo tudi v Primorskem dnevniku 31. decembra 2017 objavili daljšo reportažo izpod peresa Tonija Gomiščka. Tukaj vam ponujamo izvleček omenjenega poročila.

Zanimanje Sanzinovih za aronijo se je začelo naključno, med zajtrkom v nekem nemškem hotelu, kjer je bil med raznimi napitki na razpolago tudi temen sok, za katerega je Luka Sanzin mislil, da je borovničev. »Natočil sem si ga in se zdrznil ob njegovi trpkosti ter se začudil, kako si upajo nekaj tako groznega sploh ponuditi. Povedali so mi, da gre za aronijo, in med čakanjem na stranko sem skočil na google pogledat, kaj pišejo o njej. Začudenje je bilo še večje, ko sem prebral, za kako zdrav sadež gre, kmalu za tem pa sem ugotovil, da lahko raste tudi v naših krajih, in da ima prav prijatelj iz Vipavske doline štiri grme. Doma sem predlagal, da bi kupili nekaj zemlje in jo tudi mi posadili, toda ker očitno ne znamo hoditi s kratkimi koraki, smo v enem zamahu kupili 14 ha opuščene zemlje v bližini Ločnika in posadili 44.000 sadik vrste črnoplodna aronija (Aronia Melanocarpa), ki smo jih kupili na Poljskem. Seveda smo se pozanimali pri agronomih in tudi pri kmetih, naših znancih, ki sicer osebnih izkušenj niso imeli, toda vsi so bili prepričani, da bi z gojenjem aronije ne smelo biti težav,« se spominja začetkov Luka Sanzin.
Če je že aronija zdrava, potem naj bo tudi pridelovanje tako zastavljeno, da bo zemlja zdrava, so se odločili pri Sanzinovih in se odločili za biodinamično kmetovanje, potrjeno z blagovno znamko DEMETER. Nekoliko jim je pri tem šla na roko aronija sama, ki ne pozna običajnih bolezni drugih kultur – občasno jo lahko napade le bakterijski ožig, pa tudi dejstvo, da je bila kupljena zemlja že vrsto let zapuščena in da torej tam nihče ni uporabljal konvencionalnih fitofarmacevtskih sredstev, ki so v nasprotju z načeli biodinamike. »Ko smo se odločili za nasad, smo si zastavili tri cilje. Želeli smo pridelati nekaj zdravega za tiste, ki bodo naš pridelek uživali, to pa zasnovati na temeljih trajnostnega razvoja in biološke raznovrstnosti. Dobili smo bio-certificirane sadike in tako nam ni bilo težko že po dveh letih in pol preverjanj pridobiti certifikata demeter, ki ga imajo sicer v Furlaniji le še dve, tri kmetije, prav za aronijo pa smo verjetno največji demetrovci v Evropi,« se pohvali Luka, ki sicer doda, da v Italiji pomen te blagovne znamke poznajo le redki.

V reporzaži tudi piše, da ima sok aronije štirikrat toliko antioksidatov in desetkrat več folne kisline, potrebne za dobro delovanje mehurja, kot borovničev sok, z enim kozarcem (1 dl) zadostimo skoraj vsem dnevnim potrebam po železu, tretjino potrebe po vitaminu C in 45 % po vitaminu K, ki pospešuje strjevanje krvi.