V slogu ameriškega #throwbackthursday oziroma četrtkovega »obujanja spominov iz preteklosti« v novem letu na spletni strani vsak četrtek objavljamo kako vsebino, ki smo jo v istem tednu leta 2008 - pred točno desetimi leti - objavili v tiskani izdaji Primorskega dnevnika.
Danes nadaljujemo obujanje spominov s prispevkom o prvi razsodbi zaradi smrti azbestu izpostavljene osebe. Članek je bil objavljen v četrtek, 3. aprila 2008.
Goriška sodnica Caterina Brindisi je včeraj obsodila 86-Manlia Lippija, nekdanjega direktorja ladjedelnice Italcantieri - danes Fincantieri - v Tržiču, na enoletno pogojno zaporno kazen zaradi nenamernega umora. Svojcem bo takoj izplačana začasna odškodnina v znesku sto tisoč evrov, dodatna odškodninska obravnava pa bo potekala po civilnem postopku; kaznovani bo moral tudi plačati sodne stroške (8.000 evrov). Razsodba je zgodovinska.
Gre namreč za prvo razsodbo goriškega sodišča v sodnem postopku zaradi smrti azbestu izpostavljene osebe. Kot je včeraj poudaril Davide Bottegaro iz združenja izpostavljenih azbestu, na razsodbo čaka sedaj še 900 postopkov, ki jih je državno tožilstvo sprožilo na podlagi ovadb svojcev umrlih delavcev zaradi bolezni, povezanih z izpostavljenostjo strupenemu azbestu.
Včerajšnja razsodba je prišla po desetih letih od začetka sodnega postopka, ki je v živo stopil leta 2005 s prvo obravnavo pred sodnikom za predhodne obravnave.
Pravico sta iskala sin in hči Annemarie Greco, ki je v ladjedelnici vdihovala azbestna vlakna. V sedemdesetih letih minulega stoletja je bila namreč zaposlena pri podjetju Sprea, ki v ladjedelnici opravlja čistilna dela.
V glavnem je čistila ladje v gradnji; po oceni tožilca je svoje delo opravljala v okolju, kjer je bila koncentracija azbestnih vlaken desetkrat višja od minimalne količine za obolenje z azbestozo. Tako kot stotine drugih delavcev ni bila seznanjena z nevarnostjo. Umrla je leta 1998, pri 52. letih starosti, zaradi malignega mezotelioma.
Zoper 86-letnega Lippija je državna tožilka Annunziata Puglia zahtevala dve leti zaporne kazni; ker je odpadel sum povzročitve poškodb, je kazen nižja od pričakovanega. V sodni dvorani je včeraj bilo nekaj desetin svojcev umrlih zaradi azbesta, med njimi sin in hči Annemarie Greco, Andrea in Michela Zanutel. Razsodbo so pozdravili z dolgim aplavzom, Michela je planila v jok.
Odvetnik obrambe je že napovedal, da se bo obrnil na prizivno sodišče, in zatrdil, da primerom smrti zaradi izpostavljenosti azbestu ne gre soditi po kazenskem postopku ter da je po tolikih letih težko razčistiti okoliščine. Odvetnik Francesco Donolato, ki je zastopal svojce pokojnice, pa je poudaril, da je razsodba zgodovinska, saj priznava izpostavljenosti azbestu kazensko relevanco.
Sodnica Caterina Brindisi je včeraj tudi izrekla oprostilno razsodbo za pet drugih obtožencev; to so bivši predsedniki upravnega sveta družbe Fincantieri Vittorio Fanfani (brat nekdanjega predsednika italijanske vlade), Enrico Bocchini e Corrado Antonini (ki je tudi danes njegov predsednik) ter bivša direktorja Dario Alessandrini e Giancarlo Testa. Bili so osumljeni povzročitve poškodb na drugem uslužbencu ladjedelnici.