Še nikoli tako aktualna tema

»Tema festivala èStoria ni še ni bila tako aktualna kot letos. V prejšnjih letih smo se posvetili banditom, vojnam, domovinam, sužnjem... Nedvomno gre za zanimiva vprašanja, ki so povezana s sedanjim časom, vendar niso tako aktualna, kot so danes migracije. V Gorici njihove učinke še kako dobro poznamo in vemo, da ne gre za vozel, ki se rešuje zgolj na krajevni ravni. Gre za vprašanje svetovne razsežnosti - pomislimo, da se po celem svetu premika vsaj ena milijarda ljudi. 75 odstotkov se jih seli znotraj držav, v katerih živijo, ostalih 25 odstotkov prehaja meje, kar povzroča celo vrsto posledic.«
Adriano Ossola, duša goriškega festivala èStoria, je včeraj na sedežu Fundacije Goriške hranilnice predstavil letošnjo izvedbo, ki nosi naslov Migracije (Migrazioni). Gorico bo poživila med 17. in 18. majem.
Med osrednjimi gosti Ossola uvršča demografa Massima Livija Baccija, zgodovinarja Alessandra Barbera in sociologa Steffana Allievija; med tujimi gosti izstopajo Peter Heater, Elena Isayev, Philip Mansel, Jerry Toner in Catherine De Wenden.
Ena izmed okroglih miz bo posvečena Turčiji po razpadu otomanskega cesarstva kmalu po prvi svetovni vojni; govorili bodo Mastafa Aksakal z univerze Georgetown, italijanska pisateljica armenskega rodu Antonia Asrslan in filozof Siobhan Nash-Marshal. Na okrogli mizi o Albaniji bosta sodelovala nekdanji albanski minister Genc Pollo in nekdanji italijanski veleposlanik v Tirani Mario Bova.
»Iz programa bi izpostavil tudi tri letnice: 1918 s koncem prve svetovne vojne, 1938 s fašističnimi rasnimi zakoni in 1968 z raznimi študentskimi gibanji in zahtevami,« pravi Ossola in napoveduje, da bodo posebno pozornost namenili tudi izseljencem, ki so zapustili Furlanijo Julijsko krajino in srečo iskali v najrazličnejših krajih po svetu. Srečanja o mejah in železni zavesi se bo udeležil kulturni delavec iz Benečije Giorgio Banchig, o slovenskih »izbrisanih« bosta razpravljala besedna ustvarjalca Miha Mazzini in Michele Obit, medtem ko bosta protagonistki srečanja o vojnah v nekdanji Jugoslaviji in balkanski begunski poti antropologinja Desirée Pangerc ter bosanska novinarka in pisateljica Azra Nuhefendić.