Po sto letih še vedno nevarne

Na ozemlju celotne Slovenije se nahaja še veliko neeksplodiranih ubojnih sredstev iz časa prve in druge svetovne vojne, pa tudi vojne za Slovenijo. Na območju severne Primorske, ki po statistiki najdenih neeksplodiranih ubojnih sredstev krepko prednjači pred ostalimi deli države, je največ ostalin iz prve svetovne vojne in to na račun soške fronte. Lani je državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi na severnem Primorskem odstranila skoraj 5.600 kilogramov neeksplodiranih ubojnih sredstev, letos doslej pa že 4.528 kilogramov.
Največja letošnja najdba granat na severnoprimorskem je bila na Vodicah, pojasnjuje Darko Zonjič, poveljnik Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Tedaj so našli 113 kosov granat v skupni teži 504 kilograme. V naselju Čolnice nad Kanalom so prejšnji teden izkopali 88 kosov granat, ki po skupni teži 612 kilogramov prekaša letos doslej najštevilčnejšo najdbo iz Vodic.
Državna enota za varstvo pred neeksplodiranih ubojnih sredstev je v letošnjem letu na območju celotne države opravila 252 intervencij, v katerih je skupno odstranila 1.860 kosov v skupni teži 5.118 kilogramov. Od tega je bilo samo na severnem Primorskem opravljenih 125 intervencij, v katerih so odstranili 1.129 kosov neeksplodiranih ubojnih sredstev v skupni teži 4.528 kilogramov.
»Na severnem Primorskem je največ topovskih granat, ročnih bomb, minometnih min, prevladujejo pa topovske granate iz prve svetovne vojne. Na preostalem delu Slovenije pa je največ minometnih min, ročnih bomb, paradajzaric … iz druge svetovne vojne,« pojasnjuje Zonjič. Tiste najdbe, ki v slabem stanju ali pa na zelo težko dostopnem mestu, morajo možje iz omenjene enote uničiti na kraju samem.
Za takšna izredna uničenja so se letos na območju celotne države odločili v 35 primerih, ko so skupno odstranili 978 nevarnih kosov v skupni teži 2.550 kilogramov. Največkrat, kar trinajstkrat, so se za to možnost letos odločili na območju Postojne, kjer so na krajih najdbe skupno uničili 217 kosov skupne teže 147 kilogramov, na Goriškem pa je bilo izrednih uničenj »le« pet, a je šlo kar za 402 kosa v skupni teži 2.211 kilogramov. »Ne glede na količino, vsako intervencijsko uničenje je zahtevno,« pristavlja Zonjič.