Ana Roš: »Moje delo je skoraj že ambasadorsko«

»Nikjer drugje kot na severnem Primorskem ne bi mogla živeti,« zatrjuje Ana Roš, šefinja kuhinje priznane restavracije Hiša Franko v Kobaridu. Gre za besede ženske, ki je s svojo kuhinjo dosegla svetovno slavo, med zvezde gastronomskega sveta pa jo je izstrelil leta 2017 pridobljen naziv najboljše ženske šefinje kuhinje na svetu. Pred kratkim je izdala kuharsko knjigo The Sun and Rain, ki je pravzaprav avtobiografska monografija in, kot pravi, njen četrti otrok. Pogovoru z Ano Roš je bilo moč prisluhniti minulo sredo v virtualni kavarni GO!2025.

»Moje delo je skoraj že ambasadorsko,« pravi Roševa, ki je v Gorici dejansko študirala diplomacijo, a jo je življenje nato zaneslo v kuharske vode. »Gre za prenos tradicije zgodovinskih zapisov skozi moje roke, skozi okolje in letne čase na krožnike gostov,« pravi o svoji kuhinji, v kateri se zrcalijo številni odsevi Posočja. In prav tisti kraji so v njenem srcu in duši tako močno vtisnjeni, da jim ostaja zvesta, pa čeprav bi s svojim znanjem in uspehom zagotovo lahko delala kjerkoli na svetu.

Koronačas je ugasnil tudi štedilnike v Hiši Franko, kjer pa se življenje ni ustavilo. Kljub temu, da za mizami trenutno ni gostov, se 35-članska ekipa, ki jo sestavlja osebje z vsega sveta, ne dolgočasi. »Še bolj podrobno analiziramo dogajanje v naravi in ga apliciramo v kuhinjo, snujemo program za prihodnost – da bo Hišo Franko moč okusiti kjerkoli po svetu. Ta dva meseca smo se spremenili v testni laboratorij,« je gledalcem in voditeljici pogovora, novinarki in koordinatorki kandidature obeh Goric za EPK 2025, Vesni Humar, zaupala Roševa.V Hiši Franko stavijo na sveže sestavine. »Tu živimo v svetu, kjer je več koz, ovc in krav kot ljudi. Tu ni gledališč in kina, imamo pa gozdove. In ko kreiraš krožnike, najprej pomisliš na naravo, ki te obdaja,« razkriva šefinja svoj vir navdiha, ki ga je prelila tudi v monografijo The Sun and Rain. Natančnost, ki jo odlikuje pri harmoniziranju okusov, se je izrazila tudi pri urejanju knjige. Kar dva meseca se je s slovito založniško hišo Phaidon, ki je knjigo izdala v angleščini, usklajevala glede odtenka zelene barve na naslovnici. »To ni barva Soče,« Roševa popravlja pogosto zmoto, »želela sem namreč ujeti barvo posoških gozdov v zgodnji pomladi, ko po dežju nanje posije sonce. Takrat se ustvari barva, ki je značilna prav za dolino Soče in te dni že izginja. Je pa izjemno redka.«

V knjigi Roševa s soavtorico Kajo Sajovic eno izmed poglavij posveča živim vodam. Uvod v poglavje je Gregorčičeva Soči, ki je natisnjena čez celo stran. Knjiga torej ni tipična kuharska knjiga, ampak avtobiografska monografija, ki je nastajala tri leta. Je njen četrti otrok, za njenima potomcema in psom, kot sama pove. Knjiga je najprej izšla v angleškem jeziku, poleg drugih, se obeta tudi slovenska različica in je že vzbudila veliko zanimanja svetovne javnosti. V njej Ana Roš zelo iskreno opisuje tudi najtežje trenutke in izzive v življenju, kar marsikoga preseneča. »Kako boš iskren, če nisi oseben. Če si oseben, potem moraš priznati, da v tvojem življenju ni bilo samo srečnih in uspešnih trenutkov, ampak so tudi nesrečni,« odgovarja Roševa.Običajno do zadnjega kotička polni dnevi Ane Roš so se te dni sprostili, tako lahko uživa v naravi, obenem pa je postala tudi gledalka filmov na internetni videoteki Netflix, s katero je sodelovala tudi sama. Leta 2015 so jo povabili k sodelovanju pri njihovi produkciji Chef's Table. »Ostajam pa velik domoljub in zaljubljena v kraje, iz katerih prihajam,« zaključuje Ana Roš.