Bencin v Italiji, dizel v Sloveniji

Navala na bencinske servise, kot smo ga beležili sredi marca ob vrhuncu krize v Iranu, vezane na pretok naftnih derivatov skozi Hormuško ožino, ni več, stanje na črpalkah na Goriškem, na obeh straneh meje, pa se je večinoma normaliziralo. Cene v Italiji ostajajo višje kot v Sloveniji, to pa ne velja za imetnike kartice oz. po novem QR-kode, ki omogoča koriščenje deželnega popusta na gorivo. Zanje je na nekaterih črpalkah na italijanski strani meje cena bencina nižja kot na slovenski strani, medtem ko dizel je še vedno cenejši v Sloveniji. Cene goriva so sicer v tem obdobju nižje kot konec marca ali aprila, ko je v Sloveniji dizel dosegel ceno 1,894 evra na liter, bencin pa 1,791 evra, v Italiji pa je cena tudi presegla 2 evra na liter. So se pa podražile v obeh državah, saj je italijanska vlada konec prejšnjega tedna ukinila znižanje trošarin, ki ga je uvedla konec marca, da bi ublažila negativne posledice poskoka cen, v Sloveniji, kjer cene še vedno regulira vlada in jih posodabljajo vsaka dva tedna, pa smo bili včeraj priča rahli podražitvi tako bencina kot dizla.

Če se za trenutek zaustavimo pri številkah. V Sloveniji je bilo včeraj (izven avtocestnega omrežja) za liter 95-oktanskega bencina treba odšteti 1,561 evra, za liter dizla pa 1,64 evra. V Furlaniji - Julijski krajini je znašala povprečna cena brez deželnega popusta 1,859 evra za liter bencina in 1,939 evra za dizel, kar potrjuje, da so v Italiji cene goriva po ukinitvi vladnega znižanja trošarin precej višje kot v Sloveniji. Ceno pa konkretno »zbije« deželni popust na gorivo, ki v obmejnih občinah, kot je npr. Gorica oz. občinah t. i. »območja 0«, omogoča precejšnji prihranek, saj ceno bencina zniža za 34 centov, dizla pa za 25 centov. Tako je povprečna cena s popustom znašala 1,519 evra za liter bencina in 1,689 evra za liter dizla. So seveda možna nihanja, saj je npr. v goriški črpalki Esso, ki smo jo včeraj obiskali, bilo treba odšteti natanko 1,519 evra za liter bencina, 1,719 evra pa za liter dizla. To pomeni, da je bil bencin za približno 4 cente cenejši kot v Sloveniji, dizel pa za 7 centov dražji. Če poenostavimo: če napolnimo rezervoar manjšega avtomobila, v katerega lahko natočimo približno 40 litrov goriva, bomo v Gorici z deželnim popustom odšteli 60,76 evra v primeru bencina, 68,76 evra pa v primeru dizla. V Slovenija pa bi nas 40 litrov bencina stalo 62,44 evra oz. 1,68 evra več, odšteli pa bi 65,60 evra za dizel oz. 3,16 evra manj. Bistvene razlike torej ni. Je pa ogromna, če slovenske cene primerjamo s »polnimi« italijanskimi, s katerimi bi nas poln 40-litrski rezervoar bencina stal 74,36 evra, poln »tank« dizla pa 77,56 evra. V obeh primerih znaša razlika skoraj 12 evrov oziroma je gorivo v Italiji dražje za skoraj petino v primerjavi s Slovenijo.

»Oni prodajajo cigarete, mi ne«

»Problem našega sektorja, a ne samo, je, da živimo med dvema državama, ki se na gospodarskem in davčnem področju razlikujeta kot dan in noč,« za Primorski dnevnik pove Paolo Macuz, ki s Sabrino Ponzalli upravlja bencinsko črpalko Eni pri krožišču v Ulici Aquileia v Gorici. Sogovornik meni, da bi bilo treba obmejno območje s tega vidika poenotiti in uskladiti fiskalno neskladje. »V Sloveniji se cene spreminjajo vsaka dva tedna. VItaliji pa so črpalkarji pogojeni od nihanja cen, ki se lahko spremenijo tudi večkrat na dan. Poleg tega so bencinski servisi v Sloveniji odprti 24 ur na dan, vse dni v tednu, saj z lahkoto zaposlijo osebje. V Italiji pa si tega črpalke ne morejo privoščiti,« pravi Macuz, ki opozori na še eno veliko razliko. »Močan adut slovenskih črpalk je tudi prodaja cigaret. Spotoma namreč lahko natočiš gorivo, kupiš cigarete, potem pa še skočiš v slovensko mesnico,« pojasnjuje Macuz. VItaliji zaradi zakonodaje na črpalkah ne smejo prodajati cigaret. Pomagajo pa si na druge načine. »Mi imamo na primer bar, ker samo od prodaje goriva pri nas ne živiš,«poudarja sogovornik.

Kriza se je za goriške črpalkarje pričela, ko je padla meja, saj je bilo gorivo bistveno ceneje na slovenski strani in so vsi prebivalci obmejnega območja začeli hoditi tja. »Včasu epidemije covida, ko so bile meje zaprte in so bili prisiljeni gorivo točiti v Italiji, se je naša prodaja povišala za 130 odstotkov.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.