»Bolj je zgodba lokalna, bolj je globalna«

Lokalna zgodba, ki je hkrati univerzalna in v kateri se lahko zrcali marsikatera podobna realnost. Celovečerec Ivana Gergoleta Mož brez krivde je po tržiški premieri v torek doživel še goriško: po predvajanju celovečernega prvenca, ki govori o tragediji azbesta, sta o nastanku in snemanju filma v Kinemaxu spregovorila sam režiser Ivan Gergolet in igralka Rossana Mortara.

Dogajanje je umeščeno v Tržič, Gorico, Devin in okolico, pripoveduje pa zgodbo o posledicah azbesta, ki so ga nekoč uporabljali v tržiški ladjedelnici. V ospredju je zgodba Angele (Valentina Carnelutti), ki je zaradi smrtonosnih vlaken izgubila moža, prav tako ga je izgubila njena prijateljica Elena (Rossana Mortara), ki jo bo srečala podobna usoda. Splet okoliščin pripelje Angelo kot negovalko na dom Francesca Goriana (Branko Završan), gradbenega podjetnika, ki je utrpel možgansko kap, in je odgovoren za smrt dveh mož, čeprav za to ni bil obsojen. Angeli se torej ponudi možnost za obračun s krivcem, ob koncu pa prevlada opravičilo in odpuščanje kot edino sredstvo, da se preboli hudo izgubo. »Če pravosodje ne more zapreti tega poglavja, kaj ostane? Da se življenje lahko nadaljuje, je treba, da se nekdo opraviči,« je bilo slišati od režiserja.

Zamisel za film je nastala po kratkometražcu Prah (Polvere) iz leta 2009, v katerem Gergolet obravnava isto temo. Od takrat je začel delati na celovečercu, v katerega je vložil kar 10 let dela, med katerim je tako iz praktičnega kot iz psihološkega vidika raziskoval, kaj vsega doživljajo žrtve in ljudje, ki jim stojijo ob strani. »Zelo dobro poznam delavski svet, iz njega izhajam in o tem slišiš veliko govoriti, pa čeprav nočeš,« je opisal Gergolet, ki je izpostavil težavo, s katero se je soočil pri pripovedovanju tako občutljive teme. »Spoštujem združenja vdov teh žrtev, ki so se opogumile in začele govoriti o tem. Tudi po njihovi zaslugi je nastal film,« je še povedal režiser.